Dobre knjige
2733 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Moji časi, kraji in ljudje
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Berta Jereb

Moji časi, kraji in ljudje

Celje, Celjska Mohorjeva družba, 2014

Št. strani: 182


Žanr: spomini

Narodnost: slovenska književnost

Dr. Berta Jereb pravi, da ji je po prvi knjigi Moje bajže ostalo še veliko zgodb iz svojega življenja, ki bi jih rada povedala. In tako je nastalo nekakšno nadaljevanje z naslovom Moji časi, kraji in ljudje. V tej knjigi se v veliki meri posveča svojemu poklicnemu življenju na področju onkologije in s tem v zvezi obujanju spominov na velemesta in ljudi, s katerimi se je na svoji zanimivi življenjski poti srečevala. Zadnji dve desetletji je precej aktivna tudi v javnem in političnem življenju, zato v knjigi zasledimo tudi njeno lastno kritično presojo stanja v slovenskem zdravstvu in tudi v slovenski politiki nasploh. Tako v poklicnem kot tudi osebnem življenju avtorico zaznamujejo radovednost, predanost in iskrenost. Zato z zanimanjem sledimo njeni poklicni (in življenjski) poti, ko je kar za deset let odšla v Stockholm (1963-1973) in nato v New York (1973-1975 in 1977-1984), ter leta 1984 njeno vrnitev na Onkološki inštitut v Ljubljani, kjer je v glavnem na otroški onkologiji delala vse do svoje upokojitve leta 1990. In tudi še potem kot mentorica mladim raziskovalcem in vodja različnih projektov. Njeno iskrivo in iskreno pisanje nas pritegne in z zanimanjem sledimo življenjskim zgodbam njenih najbližjih, sorodnikov, sodelavcev in znancev.



Odlomek iz knjige

»Naslednja, ki si je zaslužila upokojitev – sem bila jaz. Bil je petek pred prvim majem z več prazničnimi dnevi. Ob enih se je pri meni pojavil vodja kadrovske službe in me obvestil, da mi po prvem maju ni treba več priti na Inštitut. »Še ta mesec boste izpolnili petinšestdeset let, do takrat vam pripada dopust, potem pa lahko ostanete doma.« »Prav,« sem rekla, »vi kar napišite vse papirje za mojo upokojitev, jaz bom pa po praznikih vseeno prišla, ker me čaka delo in čakajo me bolniki.« Tako se je tudi zgodilo.«



Cobiss povezava


Predmetne oznake: Spomini


Prispeval/-a: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Objavljeno: 13.10.2017 11:18:13
Zadnja sprememba: 2.3.2018 14:06:34
Število ogledov: 379