Adijo, hotel mama

Ljubljana, Forma 7, 2017

Št. strani: 176

Žanr: družbeni roman

Narodnost: slovenska književnost

"Po naravi sem sebičen odojek, ki odrašča v egoističnega prasca. Ne maram težav, težave imajo rade mene"

Dorjan se odloči vstopiti v svet odraslih. Nič nenavadnega za 32-letnega fanta in skrajni čas, bi lahko rekli. Odraslost udejanja s selitvijo iz udobnega maminega naročja, pravzaprav velike mansarde v mamini hiši, v enosobno stanovanjce, svoj novi dom. »A misliš še danes priti po zadnjo ropotijo?« je iztočnica iz mencanja o pravilni odločitvi in morebitnem odlogu neizbežnega, postati odrasel! Novi dom dobiva podobo skladišča, prejšnje življenje je v škatlah, ki jih noče odpreti. Ves čas je v monologu s svojim odnosom do tistega prej. Dorianovo »odraščanje« je skup tkanja nove niti, speljane stran od matere in stran od moških egov prijateljev. Skuša se izmakniti še sliki svojega očeta, ki ga lovi s svojimi nevrednimi geni. Občuduje sestro in mater in išče njun približek v podobi in karakterju pri novi sosedi.

Odlomek iz knjige

Prešinila me je bogokletna ideja: vso kramo bom pustil v škatlah in iz njih sproti jemal le tisto, kar potrebujem. Dokler bo trajal ta proces bom razseljena oseba. Škatlar! Jack in the box! Vse skupaj se mi je zazdelo kot igra. In igri je bilo treba postaviti pravila. Če bodo po letu dni in vseh letnih časih še vedno zložene reči po škatlah, to pomeni, da jih ne potrebujem, in jih bom z embalažo vred odpeljal na smetišče. Razpredmetil se bom brez sentimentalnosti. str.23

Ključne besede: DRUŽINSKI ODNOSI, MATERE IN SINOVI, ODRAŠČANJE, NEODVISNO ŽIVLJENJE

Prispeval/-a: MAŠA URAN, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 31.5.2017 18:29:26
Zadnja sprememba: 5.9.2017 12:38:30
Število ogledov: 5752