Poseben dan : pripoved mame o soočenju z boleznijo in smrtjo otroka

Žalujoča mati mi je rekla: “Kako vam zavidam. Za vas je preizkušnja lažja, ker verujete v boga.” Popolnoma sem razumela pomen njenih besed. Pa vendar … Če bi ona vedela, kako sem trpela! Nima mi kaj zavidati! Ob uri Thaϊsinega slovesa sem občutila nepojmljivo bolečino matere, ki izgublja meso lastnega mesa, verna ali ne. V trenutku, ko je hladna zemlja prekrila preljubo Thaϊsino telo, sem občutila globoko temo kot vsaka mati, ki ne more več videti svojega otroka. Vera ne preprečuje trpljenja. Vera ni univerzalno zdravilo, čudežni napoj za vsakršno telesno in srčno nesrečo. Človeške bolečine ne preprečuje; toda vseeno varuje pred eno čerjo: obupom.
(str. 79)