Skrita reka

Ljubljana, Modrijan, 2010

Št. strani: 346

Prevod: Katarina Mahnič

Zbirka: Bralec
Žanr: zgodovinski roman

Narodnost: avstralska književnost

Koliko je vredno žrtvovati za svoje sanje?

William Thornhill se je rodil kot predzadnji od šestih otrok v revni delavski družini, proti koncu 18. stoletja v Londonu. Oče je delal v bombažni predilnici, v sladarnah, v strojarnah, nikjer prav dolgo. Preživljal se je s priložnostnimi deli, ki so mu uničevala zdravje in ga na koncu pokopala. Mama je skrbela za otroke, za preživetje pa je bila prisiljena v priložnostne kraje, kmalu pa je tudi sama zbolela in umrla. William je zrasel v pretepača, kmalu pa je spoznal sestrino prijateljico Sal, ki mu je približala prijaznejšo plat življena in je kasneje postala njegova žena. Salina družina je bila bolje situirana, njen oče je bil brodnik na Temzi, imel je lasten čoln. Ker je rabil pomočnika, je v posel vpeljal Williama, ki se je odlično izkazal in kmalu tudi sam postal brodnik. Njegovo življenje se je začelo obračati na bolje. S Sal sta se poročila, rodil se jima je prvi otrok, potem pa je prišla huda zima, Temza je zamrznila in posel je začel pešati. V nuji po preživetju se je William lotil kraje dragocenega lesa, pri čemer so ga ujeli in obsodili na smrt. Kazen mu s pomočjo pisarja uspe spremeniti v doživljenjsko deportacijo v Avstralijo, ki so jo tedaj začeli naseljevati Angleži, predvsem s kaznjenci. Tukaj naletita na popolnoma drugačen svet, prostranstvo, kjer so živeli črni domačini, s svojimi navadami in običaji, ki so bili prišlekom nerazumljivi in strašljivi. Subtilno napisan roman, ki skozi družinsko zgodbo preprostega človeka nepristransko prikaže trk dveh povsem različnih in, žal, kot se je izkazalo, nezdružljivih svetov.

Odlomek iz knjige

V stanovanju, kjer je odraščal William Thornhill v zadnjih desetletjih osemnajstega stoletja, ni mogel nihče premakniti komolca, ne da bi zadel steno ali mizo, sestro ali brata. Svetloba se je prebijala skozi majhne, razpokane šipe in saje s kadečega se ognjišča so zastirale zidove.
Kjer so živeli spodaj, v bližini reke, so bile uličice tako ozke, da si jih lahko prestopil, in celo v najsvetlejšem dnevu zatemnjene z zmešnjavo natlačenih zgradb. Vsepovsod so bili samo opečnati zidovi in dimniki, tlakovci in preperele deske, na katerih je star apneni belež poudarjal letnice. Tam so bile vrste nizkih, vase zgrbljenih hiš, rasle so iz iste umazanije, na kateri so čepele, in za njimi strojarne, klavnice, tovarne lepila, sladarne, ki so polnile zrak s kužnostjo.

Ključne besede: KOLONIZACIJA, ANGLEŽI, REKE

Prispeval/-a: Damjana Pečjak, Mestna knjižnica Kranj
Objavljeno: 1.10.2016 11:46:06
Zadnja sprememba: 24.11.2016 12:15:10
Število ogledov: 3305