| Žanr | družbenokritični roman |
| Narodnost | poljska literatura |
| Kraj in leto izida | Radovljica, 2009 |
| Založba | Didakta |
| Zbirka |
Gostosevci |
| Prevod |
Nikolaj Jež |
| Ključne besede | Vojne žrtve |
Roman poljskega pisatelja spregovori o tematiki nasilnih povojnih očetov, pasivnih mater in mladih ljudeh, ki ob tovrstnih starših postanejo brezdomci. Čeprav imajo kje bivati, nimajo doma. V knjigi spremljamo več generacij starega K. Gospod “Kdorkoli”;) je zgradil mogočno in trdno hišo, da bi bila varen dom naslednjih generacij, a pride vojna in zgodi se vse prej kot to. Pritličje so prisiljeni oddajati, več bratov med vojno umre, ti, ki so ostali, so zapleteni v sprevrženo sobivanje. Hči starega K. je devica, živi z bratom, ki je tudi samski, tretji pa je nadstropje višje z ženo in sinom. Sin zapiše zgodbo. O očetovih vzgojnih prijemih, nasilju, travmi, gnoju, ki vre iz greznice in smradu, ki se oprime vsakogar iz te družine. Roman krasi grenko-parodična pronicljivost. Bralec, ki je poskusil kaj podobnega, v glavnem junaku najde intimnega prijatelja.
Objavljeno: 26.04.2016 17:37:29
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:29:55
Želel sem si le, da bi vsaj za hipec izbruhnila kakšna manjša vojna, četudi samo v našem mestu, kakšna vstaja enih proti drugim. Potem bi bil stari K. eden tistih enih, jaz pa bi bil eden tistih drugih. Imel bi puško s pravimi naboji. Prvi in zadnji sovražnik, ki bi ga ustrelil, bi bil stari K. Potem bi vstaja spet prešla v popolnoma mirno stanje, eni bi se sporazumeli z drugimi, časopisi bi pisali, da je padel samo en človek, to je toliko kot nič, saj v vojni sicer umre na miljone ljudi.
(str. 49)
in nato