Veronika Simoniti
Kameno seme
Maribor, Litera, 2014
Št. strani: 234
Zbirka:
Piramida
Žanr:
družbeni roman
Narodnost: slovenska književnost
Vse, kar se giba, sproža učinke. Tudi kamen, ki poleti iz rok.
Izmišljeni hrvaški otok je prostor, kjer se razpleta zgodba nekega poletja. Vanjo vstopajo tri generacije družine ezulov in vrsta domačinov. Tristane in Claudio sta osnova zgodbe, sta lastnika hiške ob morju, v katero poleti zahaja njuna družina. Zgodbo piše Paloma, njuna vnukinja, v času, ko se že kot odrasla ženska vrne v hiško na jadranskem otoku. Tam popiše spomine na poletje, ki se je začelo s kamnom, ki ga je jezna domačinka Mira vrgla v množico tujcev na bučni zabavi v sosednji mondeni vili. Zgodba se z metom kamna požene v tek. Na progi življenja tečejo različne osebe, vsaka nas pritegne bodisi z drugačnostjo, kot Paloma, predvidljivostjo, kot Joao in Nina, ali tudi s skrivnostmi, ki jih skrbno čuva zase, kot Gino, Letizia, Francisco. Veronika Simoniti je slovenskim bralcem znana po kratkih zgodbah, Kameno seme pa je njen prvi roman. Z njim je posegla visoko med bralce in tudi literarna kritika ji je naklonjena. Roman Kameno seme je bil namreč uvrščen med peterico nominirancev za nagrado kresnik 2015. Zaradi tekočega sosledja dogajanj, povezanega prehajanja iz ene v drugo medosebno sredino, odličnega jezika in aktualnih tem roman Kameno seme ne razočara niti zahtevnejšega bralca.
Odlomek iz knjigeKadar se je spomnila tistega poletja, ko so dozdevni nesreči z Joãovim očesom sledili še drugi incidenti, se je zagledala, zamišljeno na terasi pred otoško hišo s temnozelenimi oknicami ob velikem, z borovci in agavami poraslim vrtom, in se ji je kdove zakaj kot lajtmotiv v ozadju prikazovala podoba ženske, ki je na kamniti vrtni ogradi z one strani, iz nekega drugega sveta sušila svoje kopalke in brisače. Leta pozneje se je sicer spraševala, ali je ta ženska zares obstajala, nikoli pa ni podvomila o tem, da si je João vzrok za poškodbo izmislil.
Trdil je, da mu je med zabavo na bungalovski parceli nekdo vrgel kamen v oko: ampak zakaj bi kdo naredil kaj takega? Anti je bil miren počitniški kraj v belem svetlečem se kamnu, z ozkimi ulicami, ki so se vile navzgor, od morja do gozda in makijske gmajne; sem so prihajali letovat predvsem ostareli turisti in mlade družine. Bil je nekakšen mirujoči satelit bližnje Mete, beneškega mesta z impozantnim kvadratnim trgom.
(str. 7)
Ključne besede:
RESNICA,
SREČA,
ŽIVLJENJE,
ODNOSI
Prispeval/-a:
Simona Solina,
Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 20.3.2016 13:34:12
Zadnja sprememba: 18.10.2022 14:20:20
Število ogledov: 2577