Dobre knjige
2943 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Z zahodnimi očmi Google - slike
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Joseph Conrad

Z zahodnimi očmi

V Ljubljani, Cankarjeva založba, 1994

Št. strani: 357


Prevod: Miha Avanzo


Zbirka: Zbirka XX. stoletje
Žanr: psihološki roman, realistični roman

Narodnost: angleška književnost

"Zgodba o Rusih za zahodnjaška ušesa"

Ruski študent filozofije Razumov, človek brez staršev in sorodnikov, ki pa ga podpira bogati plemič, si od vsega najbolj želi, da bi bil nekoč uspešen in priznan v svojem poklicu. Zato strastno študira in mu je za politično dogajanje v carski Rusiji kaj malo mar. Dokler se ne zgodi umor visokega uradnika režima, glavni protagonist tega dejanja, Viktor Haldin, pa se zateče v varstvo prav k njemu. Razumov mu skuša najprej pomagati, samo da bi imel mir in bi se ga čim prej znebil, ko pa spozna, da to ne bo mogoče, ga enostavno naznani oblastem. Izdaja pa ima zanj hujše posledice, kot bi si lahko kadarkoli predstavljal. Oblasti ga vklenejo v svoj koleselj. Pošljejo ga v Ženevo, kjer naj bi vohunil med zarotniki proti režimu, ki so se tja zatekli pred represijo v Rusiji. Tam se Razumovu ob srečanju s Haldinovo sestro in druščino anarhistov začnejo podirati njegovi ideali. Z zahodnimi očmi je nekoliko manj obravnavani roman znamenitega angleškega pisatelja poljskega rodu Josepha Conrada iz leta 1911. V njem avtor zasnuje zgodbo o zločinu, krivdi in kazni, ki nekoliko spominja na Zločin in kazen, in sicer v maniri osebe, ki želi takratnemu zahodnemu bralcu predočiti značaj Rusov in duh nasilja v carski Rusiji. Pozorni bralec bo v razmišljanjih pripovedovalca najbrž zaznal tudi rahli občutek večvrednosti človeka, ki živi na Zahodu, npr. v Angliji, saj naj bi bile razmere tam v tistem času že do te mere »demokratične«, da bralci romana skorajda ne morejo več razumeti. V slogu psihološkega realizma Henryja Jamesa in francoskih realistov 19. stoletja v štirih delih, razdeljenih na več poglavij, s pomočjo dolgih dialogov med dvema ali več osebami ter z lastnimi komentarji, razpreda o Rusiji, njenem režimu, njegovih nasprotnikih, o umoru in izdajstvu, pri čemer trdno stoji na stališču, da je umor vendarle umor, naj bodo nagibi zanj še tako plemeniti, izdaja pa dejanje, ki prav tako ni opravičljivo, zato mora biti tako ali drugače kaznovano. Aktualno branje tudi za današnji čas.



Odlomek iz knjige

»Zadnja stvar, ki vam bi jo rad povedal, je tole: v pravi revoluciji – ne preprosti dinastični spremembi ali zgolj v reformi ustanov – v pravi revoluciji najboljši nikoli ne pridejo v ospredje. Nasilne revolucije se v prvem hipu polastijo fanatiki brez predsodkov in okrutni hinavci. Potem pridejo na vrsto vsi častihlepni intelektualni neuspešneži tistega časa. To so poveljniki in voditelji. Opazili ste, da sem izpustil običajne ničvredneže. Previdni in pravični, plemenite, človeške in predane nature, nesebični in razumni lahko sprožijo gibanje – ampak to jim uide iz rok. To niso voditelji revolucij. Oni so njene žrtve: žrtve gnusa, razočaranja – pogosto očitkov vesti. Groteskno izdano upanje, karikirani ideali – to je definicija uspešne revolucije. Vsaka revolucija stre sŕca.«
Str. 124 - 125



Cobiss povezava

Glej tudi

link Wikipedia


Predmetne oznake: Rusi, Atentati, Zarote, Krivda, Kazen


Prispeval/-a: Julijana Voroš, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Objavljeno: 17.2.2016 14:27:41
Zadnja sprememba: 19.2.2016 14:49:34
Število ogledov: 1191