Dobre knjige
2871 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Marina
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,4
Št. ocen:11









Carlos Ruiz Zafón

Marina

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2015

Št. strani: 284


Prevod: Veronika Rot


Zbirka: Oddih
Žanr: mladinski roman, pustolovski roman, grozljivi roman

Narodnost: španska književnost

"Vsi imamo v podstrešni sobici duše pod ključem kako skrivnost. Ta je moja."

Marina je četrti v slovenščino prevedeni roman Carlosa Ruiza Zafóna. V nagovoru bralcu zapiše, da ima vsak pisatelj med svojimi knjigami ljubljenko in Marina je ena njegovih ljubših, njegov najbolj oseben roman, s katerim se je na nek način poslovil od mladosti in hkrati ustvaril svoj zadnji roman, namenjen mladim bralcem. V njem španski avtor nakaže pripovedno moč, ki jo kasneje mojstrsko razvije v Senci vetra in Igri angela. Kolesje dogajanja požene pustolovski duh petnajstletnega Óscarja, pripovedovalca zgodbe, ter predvsem njegovo usodno srečanje z Marino, ki z očetom živi odmaknjeno življenje v zapuščeni vili. Óscarja in Marino kmalu poveže tesno prijateljstvo, še prej pa njuna skupna želja po odkrivanju skrivnosti. Kdo je gospa v črnem ogrinjalu, kaj pomeni simbol črnega metulja z razprtimi krili …? Zgodba se sestavi kot mozaik, vsak od neobičajnih likov, ki se pojavi na prizorišču, doda svoj košček, počasi se razkriva mračna podoba človeka, ki je uresničil svojo blazno idejo in premagal zakone narave. Magično kuliso pripovedi daje Barcelona, kjer v njenih skritih predelih izgubljeno tavajo silhuete, ujete v preteklosti, bralec pa z zadržanim dihom pričakuje končni razplet.



Odlomek iz knjige

Nekega popoldneva proti koncu septembra 1979 sem se končno opogumil in zavil v eno od ulic, posejanih z modernističnimi palačami, ki je do takrat še nisem opazil. Ulica se je krivila v ovinek, na koncu katerega so stala železna vrata, enaka številnim drugim. Za njimi so se raztezali ostanki nekdanjega vrta, ki so ga zaznamovala desetletja zapuščenosti. Med gostim rastlinjem sem izluščil obris dvonadstropne stavbe. Njeno temačno pročelje se je dvigalo za vodometom z izklesanimi figurami, ki jih je čas oblekel z mahom. Večerilo se je in v tistem odmaknjenem kotu sem zaznal nekaj srhljivega. Obdajala ga je mrtvaška tišina, le veter je brez besed šepetal svarilo.

(str. 14)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Bukla


Predmetne oznake: Mladostniki, Prijateljstvo, Skrivnost, Mladinska književnost


Prispeval/-a: Anja Ogrizek, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Objavljeno: 15.1.2016 10:58:26
Zadnja sprememba: 9.2.2016 14:29:40
Število ogledov: 3500