Utrinki ugaslih sanj: spomini na mladost
Žanr | spomini |
Narodnost | slovenska književnost |
Kraj in leto izida | V Ljubljani, 2005 |
Založba | Slovenska matica |
Ključne besede | Spomini, Begunci |
Kajetan Gantar je poznan prevajalec grških in latinskih klasičnih besedil, manj pa poznamo njegovo zasebno življenje. Pred bralcem odstre svoja deška leta in svoje spomine o dogodkih po 2. svetovni vojni, ko je zaradi svojega “desnega” prepričanja (in prav take orientacije svojih staršev) veliko pretrpel. V svojih spominih razkrije doživljaje iz begunskega taborišča v Avstriji in kasneje v Ljubljani.
Tekoče in zanimivo napisano delo, ki je toliko bolj vredno pozornosti, ker je nastalo izpod peresa znanega intelektualca, ki se je v slovenski prostor zapisal kot naslednik slovitega filologa in prevajalca Antona Sovreta. Avtor se v političnem smislu ni postavljal na to ali ono stran, ampak se je držal predvsem svojega prepričanja, kar odpira prostor za bralce različnih svetovnonazorskih idej.
Najlepše je bilo pri stari mami ob nedeljah. Takrat je ded oblekel “zatahmašni gvant”, si privezal metuljčka in me peljal s sabo k maši v frančiškansko cerkev. Po maši sva najprej zavila v Daj-dam, kjer mi je kupil presto, nato pa na promenado, kjer sva poslušala koncert pihalne godbe. Od tam pa v Tivoli, v Tičistan, kjer je stari ata v hladni senci kvartal s prijatelji, jaz pa sem opazoval ptice in z lešniki krmil veverice.