Letoviščarji

Pisatelj Max želi svoj novi roman napisati tako, da se z dvema prijateljema udeleži organiziranega potovanja z avtobusom iz Češke v Italijo. Skozi njegove oči spoznavamo pisano druščino turistov: upokojenki, ki vsako leto skupaj potujeta, poslanec češkega parlamenta z družino, tridesetletnica, ki potuje s starši, mladi prijateljici, zakonski par s sinom in hčerko, osamljeni Ukrajinec, mlada turistična vodička … Svoje imaginarne papirnate like pisatelj postavlja v različne kombinacije in situacije organizirane turistične zabave, iz strani v stran postajajo vse bolj dodelani ljudje iz mesa in krvi. Vse to z dobro mero humorja, popestreno s številnimi refleksijami o pisanju in ustvarjalnem procesu, začinjeno s citati različnih pisateljev (Dostojevski, Mann, Boccaccio, Fulghum …) in precej več kot enim (avto)erotičnim prizorom. Knjiga z več kot dovolj različnimi osebami in življenjskimi situacijami, da je zlahka všeč širokemu krogu bralcev. Zaradi avtoironične distance do pisateljevanja, komične uporabe literarno-teoretske terminologie in polemiziranja z literarno kritiko pa zna zvabiti nasmeh tudi na ustnice kakšnega literarnega kritika.