Butnskala

Na mestih gostobeseden strip, pravzaprav risoroman, daje občutek, da je radijsko igro zelo težko mutirati v nekaj kratkega in jedrnatega. Dergančeve podobe že kultnih likov so se, po več kot tridesetih letih mirovanja, prelevile v že kar darvinistično naslednjo stopnjo razvoja, ki današnji literarni družbi kar ustreza. Strip, kot vedno bolj popularna oblika sporočanja, je dovolj fleksibilen za daljše filozofije kot tudi za kratke dialoge Professorja, Fanči, Valentinčiča, Eminence in drugih. Odgovarja tudi monokromatska podoba in slovnično uničujoča »lublanščina«. Na konc zgodbe je pa itak še poroka, tko da se butnskalni majstri pr’kup’jo še babji publiki.