| Žanr | družbeni roman |
| Narodnost | nemška literatura |
| Kraj in leto izida | Dob, 2014 |
| Založba | Miš |
| Zbirka |
Zorenja |
| Prevod |
Danni Stražar |
| Ključne besede | Aspergerjev sindrom, Družinski odnosi, Mladostniki |
Švedski roman pisateljice Jenny Jägerfeld opisuje krajše obdobje v življenju sedemnajstletnice Maje, ki pa je polno nenavadnih in prelomnih dogodkov. Spremljamo njeno spolno dozorevanje, prvo romantično ljubezen, odnose s sošolci, učitelji. Je umetniška duša, veselijo jo hakuji, posluša Joy Division, nakazanih je nekaj težav z ocenami, na prvi pogled gre za običajno, malce mračnjaško najstniško dekle. A pravo dramatiko pisateljica vnese s prizorom, ko si pri pouku odreže del prsta. Junakinje se nato smola drži kot po tekočem traku, vrhunec pa doseže z izginotjem matere. Vsak drug teden namreč preživlja pri njej, saj po ločitvi živi z očetom. Sicer razlog izginotja skoraj do konca ostane uganka, a lahko razkrijemo brez škode, da gre za mamo z aspergerjevim sindromom in za spoznanja o marsičem, kar je posledično manjkalo v življenjih vseh vpletenih. Se da ob taki “diagnozi” rešiti še kako toplo občutje med otrokom in staršem?
Objavljeno: 07.05.2015 18:03:43
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:26:17
Ni želel govoriti o tem, kaj počne. Hotel je imeti preprost in kratek pogovor. Hotel je pokazati svojo očetovsko skrb in zatem nadaljevati svoje življenje.Postala sem razočarana. Ker sem želela, da bi povedal, kakor je bilo. Da bo šel na zabavo k Denise. Da se bo napil kot svinja, se do onemoglosti naplesal v kakšnem klubu, za katerega je bil prestar, in, če bo imel srečo, seksal z Denise ali s katero drugo petindvajsetletno na paža postriženo žrtvijo kulture. Z nekom, ki bo enako navdušen nad dejstvom, da je napol slaven glasbeni novinar in samski oče čustveno neuravnovešene najstnice. Vendar sem včasih dobila občutek kot da se baha z mano…
