Dobre knjige
2997 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Pleteni naslonjači
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,0
Št. ocen:5









Dominik Tatarka

Pleteni naslonjači

Ljubljana, Cankarjeva založba, 2014

Št. strani: 148


Prevod: Andrej Pleterski


Zbirka: Moderni klasiki
Žanr: družbeni roman

Narodnost: slovaška književnost

Ljubezen v predvojnem Parizu

Predvojni Pariz. Sudetska kriza. Češkoslovaški študent in francoska študentka. Odlični pogoji za nastanek dobre vsebine, ki zlahka preseže nivo povprečne ljubezenske zgodbe, kar v osnovi Pleteni naslonjači so. Ljubezenska zgodba namreč. A so hkrati tudi zgodba o enem precej specifičnem obdobju, ki je zaznamovalo čas pred drugo svetovno vojno. Obdobju, ki je zaradi neodločnosti in omahovanja zahodnih držav omogočilo Hitlerju »sprehod« po stari celini. Obdobju, v katerem državniki niso znali držati obljub, ki so jih dali njihovi predniki. Obdobju, ki je nacistom dodalo poguma in je verjetno ključno za začetek in potek največje od dosedanjih morij. Pleteni naslonjači so prvi prevod kakšnega od romanov Dominika Tatarke v slovenski jezik. V bistvu čudno, saj velja Tatarka za najpomembnejšega slovaškega pisatelja 20. stoletja. A vendar na nek način tudi ne, saj je avtor veljal za oporečnika sistema in bil zaradi tega s strani domačih oblastnikov potisnjen na stranski tir. Pa tudi drugače so slovenski prevajalci slovaške avtorje (za razliko od njihovih čeških »bratov«) nekoliko »zanemarjali«. Verjetno je čas, da se tudi to spremeni. Če dobro pomislim, se je s Pletenimi naslonjači že začelo.



Odlomek iz knjige

Prestrašilo me je, mislim, da ne ravno policija. Policija je policija povsod po svetu. Policija mlati, pohablja ravno tiste, ki so mi ljubi. S policijo sem imel že nekaj izkušenj. A bojazljivosti nisem čutil niti v tujini. Ni me torej prestrašila niti prizadela – nobena policija, niti daladierovska, me ni mogla prizadeti. Zaprepadla me je misel: Raztrgali naju bodo, naju z Danielo, daleč vsaksebi bodo razmaknili najina pletena naslonjača. Samo to. Vendar je bilo to zame tudi vse. Danieli nisem dvoril, nisem si prizadeval, da bi ji izpovedal ljubezen, da bi z njo skrivaj skrenil v temen kotiček parka, da bi jo prijemal za roko ali se z njo poljubljal, še toliko manj, da bi jo zavajal, vsaj ne zavestno, da bi mi bila ljubimka. V tihem soglasju sva najraje družno posedala v pletenih naslonjačih na terasi kavarne kot na kakšnem bregu in strmela v pare ljubimcev pred seboj, bele, barvne, inozemske, ki so po bulvarju Saint-Michel vrveli kot reka.

(str. 55)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Bukla - Pleteni naslonjači


Predmetne oznake: Slovaška književnost, Ljubezen, Roman


Prispeval/-a: Samo Roš, Osrednja knjižnica Celje
Objavljeno: 27.3.2015 16:07:58
Zadnja sprememba: 25.11.2015 15:43:03
Število ogledov: 1783