Spremenljiva oblačnost

Roman je samo v zunanji okvirni zgodbi pripoved o dveh ženskah, ki sta bili od otroštva do zaključka srednje šole najboljši prijateljici, nakar sta se njuni življenjski poti razšli, in se po 30-ih letih zopet srečata. Delo je skok in potop v globino dveh duš, v morje njunih pričakovanj, doživetij, zaznav, razočaranj, obračunavanj z življenjem. Temeljna tema pripovedi je moč besede, izpovedi, pisanja, posebnega pisateljskega doživljanja realnosti, čarobnost ustvarjanja novih svetov z besedami, ki skozi čas lovijo in ohranjajo neulovljive drobce nas samih in sveta, ki nas obdaja. Prva osrednja oseba romana, Sofia Montalvo, se je v šoli vedno odlikovala s svojim pisanjem in je želela postati pisateljica, a jo srečamo kot razočarano gospodinjo in mater treh otrok. Njena prijateljica, Mariana León, je odrasla v osebo, ki besede natančno posluša in prek njih vstopa v globino ljudi – je ugledna psihiatrinja, jungovska psihoanalitičarka, sicer samska in brez otrok. Ko po 30-ih letih oba svetova spet trčita drug ob drugega, se prek dopisovanja obeh protagonistk pred nami razgrne čudovit poklon literaturi, ustvarjalnemu procesu, besedam in njihovemu posebnemu življenju. Pripoved je napisana v 17-ih poglavjih, pismih, bogatih z medbesedilnostjo, življenjskimi spoznanji, v sočnem jeziku z zanimivimi metaforami. V okvirni zgodbi so številni zanimivi motivi (odraščanje deklet, prijateljstvo, zakonsko življenje, materinstvo, duševne motnje, depresija, partnerska razmerja, ljubosumje, (samo)prevara, odnos matere in hčere, starševstvo, družinsko življenje, človeška soodvisnost, nekdanje ljubezni, osamljenost, zataknjenost v preteklost, hrepenenje …). Pripovedovalki sta ves čas prvoosebni Sofia in Mariana, pripoved se razvija iz njunega gledišča in kombinacij z dialogom med njima in stranskimi osebami. Izjema je zadnje poglavje, kjer besedo in gledišče v prvi polovici poglavja prevzeme neka druga oseba, (s čimer se tudi tematsko težišče prestavi z literarnega ustvarjanja drugam, na tisto, kar naj bi bilo, če sprejmemo ponujeno drugo literarno osebo, nesporno in večno in iz česar naj bi se v najtežjih trenutkih napajali z neusahljivo voljo do življenja, tudi takrat, ko slednja usahne) in v epilogu.
Avtorica je tudi pesnica, kar se obravnavanemu besedilu krepko pozna. Literarna poslastica, ki omogoča kratkočasno večplastno večkratno branje. Roman je edino avtoričino delo, prevedeno v slovenščino.