C Jung
Arhetipi in kolektivno nezavedno
Ljubljana, Beletrina, 2023
Št. strani: 536
Prevod: Alfred Leskovec
Zbirka:
Literarna zbirka Goga
Žanr:
priročnik
Narodnost: švicarska književnost
Švicarja Carla Gustava Junga štejemo med najpomembnejše psihoterapevte in filozofe 20. stoletja. Njegovo delo je vplivalo na razvoj psihiatrije, antropologije, religiologije in umetnostne teorije. Oblikoval je teorijo, po kateri ima človeška psiha - duša, poleg zavesti še nezavedno plat, ki se dalje razčleni na osebno nezavedno in kolektivno nezavedno, katere vsebina so arhetipi, duševni motivi, ki so skupni celotnemu človeštvu.
Knjigo sestavljajo številni prispevki, ki so nastajali med leti 1933 in 1955, nanašajo se na teoretsko razčlenitev pojmov arhetipi in kolektivno nezavedno.
Nezavedno na splošno velja za neke vrste izolirano osebno intimnost, ki ga nekatere religije označujejo z izrazom »srce« in razumejo kot mesto izvora vseh zlih misli. V srcu domujejo slabi duhovi, nagla jeza in čutna slabost – takšno je videti nezavedno, če ga gleda zavest, medtem ko se zavesti zdi, da je v bistvu stvar velikih možganov, ki vse razstavljajo in vidijo v njegovi izoliranosti. To nam Jung ponazori s primerom, če se pogledamo v zrcalo – najprej zagledamo lastno podobo. "Kdor se poda k samemu sebi, tvega srečanje s sabo." Ogledalo ne laska, temveč zvesto odseva to, kar gleda vanj. To pa je po navadi obraz, ki ga svetu nikoli ne pokažemo, saj ga pokrivamo s persono, igralčevo masko. Toda ogledalo stoji za masko in kaže pravi obraz.
Odlomek iz knjigeSmo prejkone zakoniti dediči krščanske simbolike, vendar smo to dediščino, kakorkoli že je, zapravili. Pustili smo propasti hišo, ki so jo zgradili naši očetje, in poskušamo vdreti v orientalske palače, ki jih niso naši očetje nikoli poznali. …
Še slabše je to, da se praznina polni z absurdnimi političnimi in socialnimi idejami, za katere je značilna duhovna puščobnost. Toda kdor se ne more sprijazniti s tem šolmoštrskim soljenjem pameti, se čuti prisiljenega resno posegati po svoji tako imenovani veri v boga, pri čemer se seveda največkrat izkaže, da je strah še najbolj prepričljiv. Vsekakor pa strah ni neupravičen, kajti tam, kjer je bog najbližje, se zdi nevarnost največja.
(str. 22)
Ključne besede:
PSIHOTERAPEVTI,
ARHETIPI,
OSEBNOST
Prispeval/-a:
Miša Javornik,
Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec
Objavljeno: 29.6.2023 9:13:08
Zadnja sprememba: 2.12.2023 9:32:39
Število ogledov: 265