Medvedarjev sin

Dob, Miš založba, 2023

Št. strani: 268 str.

Prevod: Jedrt Maležič

Zbirka: Z(o)renja
Žanr: mladinski roman, problemski roman

Narodnost: francoska književnost

Obstaja upanje, če nekdo verjame vate in če se želiš spremeniti!

Xavier-Laurent Petit je francoski mladinski pisatelj, učitelj in ravnatelj. Snov za svoja dela črpa iz aktualnega tiska, družbenega dogajanja po svetu in izrednega daru za opazovanje ter doživljanje okolja v katerem dela in živi. Ciprian, medvedarjev sin je glavni junak romana. Njegov oče je ursarij ali krotilec medvedov, le-ti pa svoje znanje tradicionalno predajajo svojim sinovom. Romska družina se seli iz kraja v kraj, kjer nastopa z medvedom, vendar jih preganja policija in lokalni prebivalci, primorani so sprejeti pomoč neznancev, z njimi prebegniti v Pariz, kjer jih prav tako čaka beda in nemoč. Za preživetje beračijo, izvršujejo ponižujoče naloge pod drobnogledom kriminalne združbe. Ciprian v parku odkrije ljudi, ki se igrajo z belimi in črnimi figurami v paru, sedeč za mizicami. Pozorno opazuje igro, še posebej se osredotoči na gospoda Orjaškega in gospo Kit, kakor ju poimenuje zaradi obilnosti. Ne zaveda se svoje nadarjenosti, saj si zahvaljujoč popolnemu spominu zapomni cele partije, kar ne ostane spregledano. In morda še obstaja upanje zanj, čeprav je resničnost na trenutke trpka, družina pa v nenehni v stiski. Ciprian vztraja, sprejme pomoč, se uči šaha, francoskih besed iz podarjenega slovarja, pogumno zre v prihodnost. V zgodbi o nadarjenem fantu z obrobja družbe na eni strani spoznamo krutost njihovega vsakdana, družbeno neenakost, na drugi strani pa zasvetita luč in upanje ter zavedanje, da izobrazba in znanje odpirata vrata v nov svet. Brez dobrih in srčnih ljudi to ne bi bilo mogoče. Paleta likov v zgodbi, predvsem širše romske družine, je predstavljena tako živo, da ob branju začutiš utrip bednega življenja na ulici. In da ne govorimo o partijah šaha v parku. Zgodba, ki napolni srce in in nas uči o vrednotah. Pisatelj je za roman leta 2017 prejel francosko nagrado Prix Sorcieres.

Odlomek iz knjige

Videl sem vse, nihče pa ni videl mene. Razumeti mi je uspelo le to, da je takrat, ko je eden rekel šahmat, drugi izgubil igro. A si postaviva še eno? In sta začela znova.
Vselej sem gledal. Moja edina težava je bila, da sem popolnoma pozabil delati. Seveda bi lahko stopil za igralca in jima plunil nekaj tevrov. Denarnica gospoda Orjaškega je tako štrlela iz njegovega žepa na imenitnem in toplem plašču, da je bila izjemno mamljiva. V vsakem primeru bi jima že zato, ker sta bila tako zatopljena v igro, lahko pobral vse do nogavic, pa tega ne bi niti opazila. Ampak ne da bi prav dobro vedel, zakaj, tega ne bi storil za nič na svetu. Gospod Orjaški si popravil metuljček. Šahmat, je izustil in se na veliko potrepljal po stegnu.

(str. 75)

Ključne besede: ROMI, DRUŽINE, ORGANIZIRANI KRIMINAL, POMOČ, NADARJENOST, TUJINA

Prispeval/-a: Zdenka Krautič, Knjižnica Lenart
Objavljeno: 4.5.2023 13:37:29
Zadnja sprememba: 4.5.2023 13:37:29
Število ogledov: 380