Človeško telo : vodnik za stanovalce

Žanrpoljudnoznanstvena knjiga
Narodnostangleška književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2021
Založba
Ključne besede Človeško telo, Bolezni, Anatomija, Znanstvena odkritja, Zdravljenje
Prevod Samo Kuščer
Število strani

471

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

15-16 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

"In potem nas ni več. Dokler smo bili živi, pa je bilo lepo, kajne?" (str. 396)

Ali veste, kje je vranica in kaj počne? Kolikokrat na dan vdihnete, pomežiknete ali pogoltnete?
Večina ne pozna natančnih odgovorov na ta vprašanja, saj nam o tem ni treba razmišljati. Naše telo to počne samo, neprestano, iz dneva v dan. Z njim se začnemo podrobneje ukvarjati šele, ko gre kaj narobe. Ko je Bill Bryson odkril, da ima samo eno ledvico, je sklenil, da mora o človeškem telesu izvedeti še več. In res mu je uspelo. V knjigi nam predstavi človeško telo in bolezni, ki nas tarejo. Besedilo popestri z zgodbami o odkritjih, o bolj in manj uspešnih zdravnikih ter njihovih (ne) uspešnih načinih zdravljenja (verjetno smo vsi veseli, da puščanje krvi ni več v modi). Opomni nas tudi na spregledane in pozabljene posameznike, ki so pomembno vplivali na razvoj medicine. Ena izmed teh je Nettie Stevens, ki je odkrila kromosom Y (dolga leta se je odkritje pripisovalo Edmondu Beecherju Wilsonu, ki je do odkritja prišel v skoraj istem času).
Za konec pa … Če bi vam naročili, da narišete srce, kakšnega bi narisali? Ste se kdaj vprašali, zakaj srce narišemo v obliki srčka (❤️)? V taki obliki se je prvič pojavilo na slikah v severni Italiji, v zgodnjem 14. stoletju. Nihče ne ve, zakaj. Tako kot še vedno ne vemo vsega o človeškem telesu.

Spolnost morda res razredči naš osebni prispevek k zanamstvu, za vrsto kot celoto pa je izvrstna. Z mešanjem in združevanjem genov ustvarjamo raznovrstnost, s tem pa pridobimo varnost in trdoživost. Bolezni teže preplavijo celotne populacije. Lahko se tudi razvijamo: zadržimo koristne gene in se znebimo tistih, ki preprečujejo skupno zadovoljstvo. S kloniranjem dobimo spet in spet isto. S spolnostjo smo dobili Einsteina in Rembrandta – pa seveda tudi veliko nesposobnih bebcev. (str. 289)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Človeško telo : vodnik za stanovalce.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 4
Komentarji: 0
Število ocen: 2
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 2