| Žanr | kratka zgodba |
| Narodnost | makedonska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2022 |
| Založba | Modrijan |
| Prevod |
Sonja Dolžan |
| Ključne besede | Družbeno okolje, Izseljenci, Moški in ženske, Odnosi med spoloma |
Nikamor ne grem je druga v slovenščino prevedena zbirka kratkih zgodb makedonske pisateljice in prevajalke Rumene Bužarovske. Tako kot v prvi zbirki Moj mož se pred nami razgrnejo realistično izoblikovani moški in predvsem ženski ljubosumni, jedki, zavistni, zagrenjeni, pohlepni, kdaj že malodane zlobni liki. Življenja Svetlane, Nina, Ivane, Elene, Riste, Biljane, Simona, Vlada, Beti, Mateja in Vesne so običajna, so ljudje iz mesa in krvi. V sedmih kratkih zgodbah, ki mejijo na tragikomedijo, so nam prikazani v trenutku, ko so najbolj ranljivi. Razpeti so med domom v Makedoniji in tujino, med Ameriko, Avstralijo, Anglijo. Želijo se nekam premakniti, pa nekako ne gredo nikamor.
Objavljeno: 18.02.2023 08:04:58
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:52:01
Že nekaj časa je bila njegova soba polna vonja po prežganju. Zunaj je bilo mrzlo in smrdelo je po smogu, zato ni prišlo v poštev, da bi odprl okno in prezračil. Že tako ga je zeblo, ko je sedel na robu svoje stare otroške postelje. Mraz se je pretihotapil skozi vsako špranjo v zidu in skozi stare zverižene okenske okvirje. Kadar je ponoči pihalo, je veter grozeče in zlovešče žvižgal po sobi. Zdaj je zrak zunaj stal, konice njegovih prstov so bile zmrznjene, lasje pa so mu gotovo smrdeli po čebuli.
(str. 107)
