Štirideset uniform in en gumb

Žanrzgodovinski roman
Narodnostitalijanska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2022
Založba
Ključne besede Judje, Otroci in odrasli, Svetovna vojna 1939-1945, Begunci
Prevod Irma Kukovič
Število strani

205

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

6-7 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Žarek upanja v grozotah holokavsta.

Knjiga opisuje resnične dogodke, ki so se odvijali leta 1942. Iz Berlina, takrat nacistične Nemčije, je pobegnilo štirideset judovskih otrok s pomočjo organizacije, ki jo je vodila Recha Freier. Njihov cilj je Izrael, vendar jih je pot najprej peljala preko Dunaja in Gradca v Maribor ter do Zagreba, nato pa v Horjul v Slovenijo, kjer so ostali več kot eno leto. Ko so kasneje prispeli v severno Italijo, natančneje v mesto Nonantola v pokrajini Modena, so jih tam nastanili v Vili Emma. Ljudje iz mesta so jim prišli na pomoč in jih učili, kako opravljati različna dela. Ko so se že navajali na nov svet, začnejo v mestu taboriti nacistični vojaki in primorani so za otroke organizirati nov pobeg. Otroci naj bi se pretvarjali, da so iz sirotišnice, odrasli pa kot njihovi spremljevalci, tako se nihče ne bi zmenil za otroke. Poleg šivilj, ki so za pobeg pričele za otroke šivati uniforme, so na pomoč priskočili vsi iz vasi, ki so se spoznali na to obrt. Gre za resnično zgodbo štiridesetih otrok, ki se jim je po več zapletih le uspelo rešiti.

Glej tudi:

»Imamo vozovnice in dokumente,« je rekla, ko sta ostali sami. »Uspelo nam je pobrati otroke, vendar samo starejše. Več od tega ne moremo storiti. To ne bo lahka pot. Malček bo varnejši tukaj z vami.«
Več niso mogli storiti, morali so se ločiti. In rekla je ‘potovanje’ namesto ‘pobeg’. Blagor ljudem, ki jim je mar za besede.
Svoj kovček sem napolnil z nekaj oblačili, steklenico vode, kosom kruha in knjigo. Ne vem, zakaj knjiga. Morda zato, ker je bilo to moje potovanje in ne pobeg. Moja mati ni jokala. Da, moja pot je bila potovanje in ne pobeg. (str. 18)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Štirideset uniform in en gumb.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 12
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 3