Dobre knjige
5253 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Digitalni minimalizem : kako živeti bolje z manj tehnologije
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Cal Newport

Digitalni minimalizem : kako živeti bolje z manj tehnologije

Brezovica pri Ljubljani, Zavod Iskreni, zavod za kulturo življenja, 2022

Št. strani: 245


Prevod: Rok Blažič


Žanr: poljudnoznanstvena knjiga, družboslovna razprava, priročnik

Narodnost: književnost ZDA

… v sodobnem hiperpovezanem življenju se »trenutek zdi čudno prazen, če obstaja sam na sebi.« (Laurence Scott)

Neizpodbitno dejstvo je, da so nove tehnologije korenito spremenile naš način življenja in da imajo na nas večji vpliv, kot smo si morda pripravljeni priznati. Krmarjenje med pozitivnimi in negativnimi učinki je mnogokrat precej zahtevno, zato je uporabo novih tehnologij nujno potrebno optimizirati. Digitalni minimalizem je filozofija. Gre za to, da čas, ki ga preživimo na spletu, skrbno načrtujemo in se osredotočimo le na majhno število izbranih dejavnosti, ki podpirajo naše vrednote. Digitalni minimalist se torej ne ukvarja s tehnologijami, ki ponujajo zgolj lahkotno razvedrilo, temveč uporablja orodja, ki mu prinašajo nedvomno korist. Glavno vodilo digitalnega minimalizma je manj je več – uporaba novih tehnologij je torej za sodobno življenje dobrodošla in za večino populacije, ki je vpeta v sodobni način življenja in dela, že skoraj nujna, bistveno pa je odmerjanje. Raziskovalec Kevin Kelly, ki je nekaj časa preživel z Amiši, to sicer konzervativno skupnost navaja kot primer dobre prakse pri uporabi različnih tehnologij. V nasprotju s splošnim prepričanjem Amiši kategorično ne zavračajo prav vseh tehnologij, temveč se jih poslužujejo preudarno. Glede na svoje temeljne vrednote ocenijo, ali jim neka tehnološka rešitev prinaša več škode ali koristi in če bo njena uporaba skupnost okrepila. Dovoljena je denimo uporaba sončnih celic, ni pa se dovoljeno priključiti na javno električno omrežje, prav tako je dovoljena vožnja z motornimi vozili, a le če si jih lasti in vozi kdo drug. Optimizacija sodobnih tehnologij je torej v amiški skupnosti stvar resnega premisleka. Nova orodja namreč še zdaleč niso tako nedolžna kot se zdijo na prvi pogled. O pravih namerah informacijsko-tehnoloških gigantov kot sta Google in Facebook največ izvemo od žvižgačev. Eden bolj znanih je Tristan Harris, ki je svojčas delal pri Googlu in skrbel za produkte, katerih uporaba je vplivala na vedenje ljudi. Nove tehnologije so namreč namenoma zasnovane tako, da nas njihova uporaba (vedenjsko) zasvoji, pri čemer ciljajo predvsem na naša čustva. Morda se nam zdi fino, da lahko ostanemo v stiku, klepetamo in si izmenjujemo fotografije z nekom na drugi strani planeta, a glavno vodilo takih in podobnih korporacij je vedno bilo in bo - služenje denarja. Lastniki družabnih omrežij in drugih tehnologij želijo, da od njih postanemo odvisni, saj smo z vzpostavitvijo odnosa odvisnik : droga vir zaslužka. Cal Newport, ki je tudi skoval izraz digitalni minimalizem, ponudi odličen načrt za odvajanje od nepotrebnih tehnologij.



Odlomek iz knjige

Ideja, da imajo interakcije v resničnem svetu večjo vrednost od tistih prek spleta, ni presenetljiva. Naši možgani so se namreč razvili v času, ko je komunikacija potekala samo v živo, iz oči v oči. V tem poglavju smo že videli, da so interakcije v živo izjemno bogate, saj od možganov zahtevajo, da predelajo velike količine informacij iz pretanjenih analognih namigov, kot so govorica telesa, izraz na obrazu in ton glasu. Ozkopasovni klepet, ki ga omogoča večina digitalnih komunikacijskih orodij, pa nam lahko ponuja zgolj popačeno podobo teh povezav in pri tem brez dela ostane večji del naših visokozmogljivih omrežij za družbeno procesiranje – s čimer je zmožnost teh orodij, da bi zadovoljili našo globoko družbeno naravo, močno zmanjšana.«

(str. 135)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Cal Newport
link The Social Dilemma


Ključne besede: DIGITALNE KOMUNIKACIJE, DIGITALNE TEHNOLOGIJE, ZASVOJENOST, DRUŽABNA OMREŽJA, KORPORACIJE, KVALITETA ŽIVLJENJA, TEHNOLOŠKA ODVISNOST, INTERNET (RAČUNALNIŠKO OMREŽJE)


Prispeval/-a: Nina Ambrož, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 16.12.2022 7:14:42
Zadnja sprememba: 5.12.2023 9:54:37
Število ogledov: 555