Dobre knjige
5134 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Nekropola: roman v stripu
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:1









Jurij Devetak

Nekropola: roman v stripu

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2022

Št. strani: 167


Besedilo: Boris Pahor
Spremna beseda: Zdravko Duša


Žanr: strip

Narodnost: slovenska književnost

Eden najbolj znanih slovenskih romanov v obliki stripa.

Boris Pahor (1913–2022), tržaški pisatelj in akademik, je bil eden najpomembnejših in najuglednejših slovenskih intelektualcev zadnjega stoletja. Njegov avtobiografski roman Nekropola, ki je izšel leta 1967, mu je prinesel mednarodno prepoznavnost. V njem opisuje čas, ki ga je med drugo svetovno vojno preživel v taborišču Natzweiler-Struthof in gre za eno najbolje napisanih pričevanj o taboriščnem življenju v svetovni literaturi. Prav tako tržaški ilustrator in stripovski ustvarjalec Jurij Devetak (1997) ustvarja za različne slovenske revije in časopise v Trstu. V priredbo Nekropole je večinoma vključil nespremenjene dele Pahorjevega besedila, ponekod je povedi le zgostil ali dele izpustil v skladu z naravo stripovskega medija. V romanu se prepletata tako preteklost kot sedanjost in hkrati vključujeta Pahorjev obisk spominskega parka ob koncentracijskem taborišču Natzweiler-Struthof, njegove spomine na tisto obdobje ter čas, ko je bil sam taboriščnik. Boris Pahor je umrl tik preden je bil roman v stripu dokončan, vendar je kljub temu bil s priredbo romana v strip seznanjen in je z avtorjem tudi sodeloval.



Odlomek iz knjige

In gozd je bil pri vsem tem nedolžen, a kljub temu sem mu takrat očital, da je s svojo gostoto nudil skrivališče pogubi, v njem sem obsojal vso naravo, ki se v vertikalnih črtah vzpenja k soncu, a se ni premaknila, ko je sončna svetloba izgubljala sleherni pomen. Čutil sem odpor do dreves, ker bi se morale iz njihove teme prikazati čete tako dolgo pričakovanih bojevnikov, ki bi onemogočili tiho žrtvovanje alzaških mladenk.

(str. 70)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Bukla
link Emka


Ključne besede: NACIZEM, KONCENTRACIJSKA TABORIŠČA, VOJNI ZLOČINI, SVETOVNA VOJNA 1939-1945


Prispeval/-a: Neža Molnar, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
Objavljeno: 28.11.2022 13:24:59
Zadnja sprememba: 24.6.2023 14:44:42
Število ogledov: 524