Dobre knjige
4733 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva : z mitološkim uvodom Očem prijazna knjiga
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Jakob Kelemina

Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva : z mitološkim uvodom

Bilje, Moder sij, 1997

Št. strani: 334


Ilustracije: Darko Humar


Žanr: pripovedka, mit

Narodnost: slovenska književnost

Slovenski zakladi

Jakob Kelemina je bil jezikoslovec, pedagog, profesor za germansko filologijo, ukvarjal se je tudi z literarno teorijo. Preučeval je slovensko ljudsko slovstvo in bil zunanji sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje v Ljubljani. Njegovo najpomembnejše delo s tega področja je "Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva. Z mitološkim uvodom uredil Jakob Kelemina". Prvič so izšle leta 1930 v Celju. Čeprav delo (posebno glede na to, kako je priredil besedila) ne ustreza današnjim zahtevam etnološke znanosti, je to prva urejena in dokaj popolna zbirka slovenskih bajk in pripovedk iz vseh slovenskih pokrajin, z dodanimi variantami in tujimi vzporednicami, tako da predstavlja osnovo za vsa nadaljnja raziskovanja. V Predgovoru nam predstavi naše ljudsko izročilo, na koncu knjige pa je dodano obsežno poglavje Viri in opazke, kjer podrobno navaja številne vire. Osrednji del obsega zbrano pripovedno gradivo, razdeljeno na poglavja Duhovi, Vilinska bitja, Demonska bitja, Nebeški vladar, Svet in njega ureditev in Junaške snovi. Če bi se želeli ozreti v našo daljno preteklost, kakor jo odseva ljudsko pripovedno izročilo, in poiskati svoje korenine, je to prava knjiga za vas. Zakaj ponatis? / Radivoj Humar: str. 5. , V Celju Družba sv. Mohorja, 1930.



Odlomek iz knjige

184.Ne preklinjaj vetra.
Bilo neki jesenski dan. Megla je ves božji dan prikrivala sonce in mrzli Sever je zelo pritiskal. Ker pa neki terici ali terilji to ni bilo pogodi in veter le ni jenjal, odnašati ji povesmi, začne ženska Sever preklinjati. Zdaj se ji približa star možek s palico v roki in po licu ves razmesarjen. Ko pride do terice, jo vpraša, kaj želi od njega. Stari mož pa je bil Sever sam. A terica še vedno preklinja in zmerja. Zdaj reče mož: 'Vidiš, ti hudobna žena, tisti, ki ga preklinjaš in zmerjaš, sem jaz. Poglej me v obraz, kako sem razmesarjen, ker se moram skozi vsak grm in trn prevleči. Ti me pa priklinjaš. Morda misliš, da nalašč tako hudo razsajam? Ne, božja volja je taka.' Ko žena to sliši, se vsa prestraši in od samega strahu ji govor zabegne, da ni mogla ne besedice več ziniti. Pade predenj na kolena. Sever jo pa vzdigne in odnese čez hribe in planine in o ženi ni bilo več ne duha ne sluha.

(Ptujsko polje.)
Str. 203


Cobiss povezava


Ključne besede: SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO, SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO, BAJKE, PRIPOVEDKE, MITOLOGIJA, BAJNA BITJA


Prispeval/-a: Špela Pahor, Mestna knjižnica Izola
Objavljeno: 28.10.2022 12:12:14
Zadnja sprememba: 28.10.2022 12:59:23
Število ogledov: 275