Jozova Hanule

Ljubljana, Modrijan, 2004

Št. strani: 124

Prevod: Nives Vidrih

Žanr: socialnopolitični roman

Narodnost: češka književnost

Pripoved se dogaja med drugo svetovno vojno. Gre za zgodbo mlade češke zdravnice Hane, ki je sodelovala v odporniškem gibanju. Ko je postalo prenevarno, se je na komando iz Prage umaknila v zakotno podeželje. Za kamuflažo se je morala poročiti z vaškim zaostalim orjakom, svojim bivšim pacientom. S težkim srcem se je predala svoji žalostni usodi. A preprosto vaško življenje, polno originalnih posebnežev in običajev, njen nežni mož Joza, neskončno dobra blaga duša, so jo sčasoma tako prevzeli, da je vzljubila, kar ji je usoda naklonila. Po žensko srčna, topla zgodba z ozadjem druge svetovne vojne pa se je žal tragično končala.

Odlomek iz knjige

Ko sem potem zavzela embrionalno lego, v kateri sem se navadila spati, nisem zaprla oči. Čakala sem, da se bo na mojih laseh upehala Jozova ljubkujoča dlan. Še do pred kratkim nisem nikoli z nikomer preživljala noči v isti postelji, to bi mi bilo zoprno. Zdaj pa sem brez najmanjše zadrege uživala v topli bližini tujega telesa in od zadovoljne mačke sem se razlikovala le v tem, da nisem predla.
To so bili zame tenutki čistega veselja in želela sem si, da bi moj zasebni raj trajal kar najdlje. Podaljšati pa se ga ni dalo, ponikal je v megli bližajočega se spanca.

(str. 62)

Ključne besede: VOJNA, ZDRAVNIKI, PODEŽELJE, ZAKONSKO ŽIVLJENJE, DOBRO IN ZLO, SREČA

Prispeval/-a: Cveta Hribernik, Knjižnica Domžale
Objavljeno: 21.1.2015 19:04:28
Zadnja sprememba: 17.5.2016 23:08:23
Število ogledov: 1728