| Žanr | družinski roman (tudi rodbinski), epski roman, vojni roman, zgodovinski roman |
| Narodnost | literatura ZDA |
| Kraj in leto izida | Tržič, 2015 |
| Založba | Učila International |
| Zbirka |
Žepna knjiga |
| Ključne besede | Družinska saga, Indijanci, Severna amerika, Suženjstvo, Vojna, Vojna kirurgija, Vojna zgodovina, Zdravniki in bolniki, Zgodovinski roman, Življenjska modrost |
Prevod dela: Shaman.
Vse od enajstega stoletja legendarna družina škotskih zdravnikov Cole najstarejšemu sinu dodeli značilno ime, veščine njegovega prednika, nekateri pa se rodijo še s t. i. zdravniškim »šestim čutom«. Znanje gre iz roda v rod, v Novem svetu svoje doprinese tudi dragoceno zdravilstvo indijanskega plemena Saukov.
Šaman je epsko nadaljevanje Gordonove knjige Zdravnik. Gre za čas 19. stoletja, zgodovinski roman, ko Ameriko pretrese vojna morija med severom in jugom. Saga o dveh zdravnikih družine Cole nam oriše njuno veličastno pot od rodne Škotske do naselitve v Novi svet. Ta se spopada z brutalnim nasiljem med sabo, nad Indijanci in temnopoltimi, ki se počasi osvobajajo suženjskega jarma. Slikovito oriše naseljevanje divjine, ljubezen in žensko tistega časa, pasti otroštva in razvijajoče se zdravstvo. To se tudi zaradi nemogočih vojnih razmer pospešeno znanstveno dviga iz umazanega in nerazkuženega srednjega veka.
Šaman je oglušeli otrok, ki mu uspe neverjetna poklicna pot in uresniči svoje sanje postati zdravnik, hoditi po stopinjah svojih slavnih prednikov.
Zgodovinski roman Šaman je veličastni slavospev požrtvovalnosti in poštenosti mnogih pionirjev tistega časa v Ameriki.
Objavljeno: 13.10.2022 14:05:23
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:50:51
Vrnili so se v klinični prostor, da bi Šaman podal svoje poročilo. “Ne vem, kaj je povzročilo, da se muje v tkivu nabrala v tekočina. Niman izkušenj, da bi to razumel. Toda pacientov utrip je bil rahel in nitast. Nereden. Srce mu odpoveduje, utripa s sto dvaintrideset udarci na minuto, kadar divja.” Pogledal je Meigsa. “V zadnjih nekaj letih sem pomagal očetu pri obdukcijah dveh moških in ženske, ki jim je odpovedalo srce. Pri vsakem je odmrl majhen del srčne stene. Tkivo je delovalo zažgano, kot bi se ga dotaknili z žerjavico.”
“Kako bi mu pomagali?”
“Poskrbel bi, da bi mu bilo toplo. Dal bi mu uspavala. V nekaj urah bo umrl, zato bi mu morali olajšati bolečine.” Takoj je vedel, da je povedal preveč, vendar besed ni bilo moč preklicati.
Meigs je skočil. “Kako veste, da bo umrl?”
“Začutil sem,” je tiho rekel Šaman. (str. 434 – 435)
