| Žanr | kriminalni roman, psihološki roman, znanstvenofantastični roman |
| Narodnost | francoska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2022 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka |
Roman |
| Prevod |
Janina Kos |
| Ključne besede | Anomalije, Letala, Potniki, Potovanja, Resničnost, življenjske spremembe |
10. marca 2021 je letalo družbe Air France 006 na standardni poti iz Pariza v New York, ko se nad vzhodno obalo ZDA pred njim nenadoma znajde strašljiv, gromozanski nevihtni oblak. Presenečena pilot in kopilot sta zaskrbljena, saj hladna fronta in oblačnost pred vzletom nista bili napovedani. Ko pride do srečanja z oblakom, letalo sunkovito pade v zračno luknjo in vrtinčasti vetrovi ga močno premetavajo. Nenadoma posije sonce, letalo se umiri in nadaljuje s svojim običajnim letom, kot da se ne bi nič zgodilo. V okvari ostanejo le krmilni inštrumenti. Pilot Markle nemudoma pošlje klic v sili s prošnjo za zasilni pristanek. Ko identificira svoje letalo in relacijo, pa se zgodi nekaj nepredstavljivega. Iz strašljive nevihte letalo izstopi podvojeno, podvojijo se tudi vsi potniki na krovu. Identično letalo tako drugič pristane v ZDA junija, tri mesece za prvim letom. Da bi oblasti raziskale nenavaden primer, junijsko letalo izolirajo v vojaškem oporišču, njegove potnike pa napotijo v karanteno. Znanstveniki in kriminalisti skušajo anomaliji priti do dna. Do psihološkega preobrata pride, ko junijski potniki spoznajo svoje marčevske dvojnike. Kako se bodo spopadli s svojim drugim jazom? Kdo pravzaprav so ti ljudje? Kdo je original in kdo kopija? Smo priča le simulaciji, morda napaki v sistemu? Bo uganka naposled razvozlana? Roman, ki prepleta prvine kriminalke, znanstvene fantastike in trilerja, je francoskemu pisatelju Hervéju le Tellierju leta 2020 prinesel Goncourtovo nagrado, najpomembnejšo francosko literarno priznanje.
Objavljeno: 29.06.2022 15:13:44
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:49:40
“Potniki se med dvema kolonama vojakov v rumenih protikontaminacijskih kombinezonih v gosjem redu pomikajo proti hangarju. Vsi morajo mimo detektorja radioaktivnosti in skozi razkuževalnico, počasi se že zbirajo pod orjaško kupolo; skupina vojakov si zapisuje njihova imena, priimke, številke sedežev. Le redki kaj ugovarjajo. Razburjenost in jezo sta zamenjali izčrpanost in tesnoba. Edinole neka razdražena odvetnica ima še dovolj moči, da potnikom razdeli vizitke.” (str. 149)
"In navsezadnje, bi se zanju zaradi tega sploh kaj spremenilo? Naj smo simulirani ali ne, pač živimo, čutimo, ljubimo, trpimo, ustvarjamo, in ko bomo umrli, bomo v simulaciji vsi pustili za seboj majčkeno sled. Kakšno korist pa bi imeli od tega, če bi vedeli? Zaslepljenosti moramo vedno dajati prednost pred znanostjo. Nevednost je dobra tovarišica, resnica pa nas nikoli ne osreči. Potemtakem je bolje biti simuliran in srečen."
