Petrova imperatorica

Novo mesto, Goga, 2021

Št. strani: 410

Prevod: Klemen Pisk

Zbirka: Literarna zbirka Goga
Žanr: zgodovinski roman

Narodnost: litovska književnosti

Izgubiti ne moreš ničesar, razen življenja

Smo v letu 1727. Velika ruska imperatorica, Katarina I. leži na smrtni postelji. Ve, da odhaja. Ni pa prepričana, ali je res tako hudo zbolela ali pa so jo nemara zastrupili. Bolečine, ki ji trgajo telo, so neznosne. Zanjo skrbijo zdravnik in služkinje. A tudi Aleksander je tu, tako, kot ji je obljubil. Nekoč, daleč nazaj, sta bila ljubimca - vse dotlej, dokler na Katerino (tako ime si je izbrala sama), ki je bila nekoč Marta Helena Skowrońska iz poljsko-litovske družine, ni vrgel oči sam car Peter. Katerina se spominja otroštva, življenja pri teti in kasneje pri pastorjevi družini. Spominja se svojega življenja z Aleksandrom in carjem Petrom, ki ga je vedno klicala Piter. Spomini so kri, blato, razsekana telesa, vzhod, jug, sever in zahod, vojaška osvajanja, zmage in porazi, tudi velike želje po napredku v deželi, kunstkamera, ljubosumja, ustrahovanja, nekaj ljubezni, preveč smrti, zaprte oči malih otrok. Čas Petra Velikega in Katarine I. je bil čas okrutnih razmer, vojn, vsega strašnega in veliko zla. Zgodba Marte Helene, ki je menjala imena in priimke, veroizpovedi, kraje in dežele bivanja ter postala najbolj znana ruska carica, imperatorica, je nastala na podlagi preučevanja vseh možnih zgodovinskih virov. Delo je avtorica napisala v dveh delih.

Odlomek iz knjige

V leseni cerkvi Petra in Pavla naju je čakal pop, ki se je pretvarjal, da ne ve, kdo je prišel k njemu. Prič ni bilo, gardisti so ostali pred vrati. Nisva imela prstanov. Pop nama je ovil roke z epitrahiljem, nato pa nama je oberoč držal venca nad glavama in pel. Trikrat naju je vodil okoli stojala s Svetim pismom, nato sva popila vino iz ene čaše in se poljubila. Ven sva prišla kot mož in žena, Piter Mihajlov in Katerina Mihajlova. Zakonca, vsaj pred Bogom. Nobenih prič, nobene izmenjave prstanov in nobenega ruskega biča. Nisem bila prepričana, ali je najin zakon veljaven - navsezadnje je njegova žena še vedno živela v samostanu, jaz pa tudi nisem vedela, ali je Johann Cruse v resnici mrtev.

(str. 309)

Glej tudi

Bukla

Založba Goga

Ključne besede: RUSIJA, VLADARJI, ZGODOVINA, PETER VELIKI, KATARINA I.

Prispeval/-a: Simona Solina, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 21.6.2022 14:01:55
Zadnja sprememba: 23.6.2022 12:15:29
Število ogledov: 618