Dobre knjige
4394 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Igralka s svinčnikom : izbrani dnevniki (1962-1991)
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:1









Alja Tkačev

Igralka s svinčnikom : izbrani dnevniki (1962-1991)

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2021

Št. strani: 494


Spremna beseda: Primož Jesenko


Zbirka: Jubilejna zbirka
Žanr: dnevnik, pesem

Narodnost: slovenska književnost

Iz življenja igralke

Alja Tkačev ni bila samo igralka, bila je tudi pedagoginja in prevajalka, pisala je poezijo, prozo in dramatiko, predvsem pa je pisala dnevnike. Izbor iz njenih dnevniških zapisov z naslovom Igralka s svinčnikom sta lani izdala založba Mladinska knjiga in Slovenski gledališki inštitut, ki tudi hrani njeno zapuščino. V njenih dnevniških zapisih, ki jih je sama imenovala Tabu, lahko iz prve roke spoznamo tako njeno umetniško kot tudi osebno pot, zapise pa dopolnjujejo pesmi, avtorske risbe, pisma in fotografije, predvsem tiste iz gledaliških predstav. Intimni zapisi se prepletajo z refleksijami o stanju gledališča in umetnosti v tistem obdobju in tudi političnem dogajanju pri nas. Zapisi, ki so nastajali med letoma 1962 in 1991, so seveda v veliki meri povezani z gledališčem; avtorica iskreno piše o svojih igralskih začetkih, vseh uspehih in neuspehih, ki jih je doživela v karieri, brez dlake na jeziku spregovori o sodobnikih, velikih gledaliških ustvarjalcih (igralcih, režiserjih, dramatikih ...), težavah, s katerimi se je v posameznih obdobjih spopadalo slovensko gledališče, v njenih dnevnikih najdemo tudi številne kritične zapise o gledaliških predstavah. Vzporedno z gledališko potjo spoznavamo njeno osebno življenje, ki so ga med drugim zaznamovala osebna razočaranja, osamljenost, izgube, pomanjkanje dela, revščina, alkoholizem in čisto na koncu tudi bolezen. Večina zapisov je nastala v Ljubljani, nekateri v Komiži na Visu, nekaj pa tudi med različnimi gostovanji po Evropi. Izbor dnevniških zapisov – zadnji so nastali le nekaj dni pred njeno smrtjo – zaokrožajo seznam gledaliških in filmskih vlog, seznam prevodov in avtorskih objav ter spremna beseda Primoža Jesenka.



Odlomek iz knjige

Osamljenost je sicer popolnoma škrbasta, vse zobe sem ji že kdaj polomila, zato gristi ne more. Tukaj je pa le. Ni je mogoče izbrisati, dokler ne dobiš nečesa, kar jo lahko pokoplje. A tistega, kar bi jo lahko, tistega nečesa ni. Vem, da je samo ena možnost: delo. Ta je kajpak v meni. Samo tako potuhnjena je, zavlekla se je v skriven rov in otrpnila. Ne morem je izbezati. Pa tudi ko bi jo mogla, bi na dan privlekla nekaj podobnega kadavru in potem bi se samo delala, da s kadavrom pokopavam osamljenost.

(str. 376)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Osmi dan


Ključne besede: DNEVNIŠKI ZAPISKI, POEZIJA, IGRALSKA UMETNOST, GLEDALIŠKI UMETNIKI, OSAMLJENOST


Prispeval/-a: Maruša Mugerli Lavrenčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Objavljeno: 7.1.2022 9:24:34
Zadnja sprememba: 20.4.2022 18:55:22
Število ogledov: 248