| Žanr | družbeni roman |
| Narodnost | angleška literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2026 |
| Založba | Hiša knjig, HKZ |
| Prevod |
Ljubica Karim Rodošek |
| Ključne besede | 21. stoletje, Branje, Duševne motnje, Klubi, Motnje pozornosti in hiperaktivnost, Žalovanje |
Grace se po moževi smrti težko sooča s samoto in žalostjo. Vnuk Jude ji predlaga, naj se pridruži bralnemu klubu njenega pokojnega moža, ki je bil strasten bralec in je za seboj pustil veliko knjižnico. Sama nikoli ni veliko brala, njen hobi je bilo trgovanje s starinskim pohištvom in opremljanje prostorov. Ob prihodu v knjigarno Knjige na paradi spozna lastnico Crush, ki ji pove, da bralni klub, ki ga je obiskoval njen mož Frank ni navaden bralni klub, ampak tihi bralni klub.
Najprej se ji zdi brati v tišini pravo mučenje, a ko spozna življenske zgodbe vseh svojih sobralcev, se med njimi razvije pravo prijateljstvo in naklonjenost. Vsi so oboževali njenega pokojnega moža. Ona pa ga sedaj s pomočjo njihovih zgodb in moževih bralnih zapisov na novo spoznava.
Odkrije, da je njen mož dolgo sumil, da ima ADHD (motnja pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo) in da ga imata tudi njuna hči Rosie in vnuk Jude. Tihi bralni klub in pogovor s sobralci mu je pomagal premoščati težave, žene pa ni hotel obremenjevati z njimi.
Ker število bralcev v bralnem klubu upada, se Grace odloči, da bo pomagala pri promociji in k temu nagovori tudi svoje sobralce.
Objavljeno: 11.11.2026 17:32:50
Zadnja sprememba: 11.11.2026 17:32:50
Tihi bralni klub? To se ji ni zdelo smiselno. Frank ji tišine nikoli ni omenil, čeprav je morala priznati, da se po prvih dvanajstih mesecih nikoli nista pogovarjala o tem, kaj je počel v bralnem klubu. A branje je vendrale samotna aktivnost, mar ni tako? Grace je lahko razumela, da se ljudje zbirajo zato da bi se pogovarjali o tem, kaj jim je pri knjigi všeča li česa ne marajo, vendar pa ne zato, da bi sedeli in v javnosti brali v tišini, To je bilo preprosto čudno.
(str. 39)
