Anatomija želje

Rozalija je izjemno bistro in sočutno dekle iz revne kmečke družine. Od nekdaj je čutila močen vzgib, da mora pomagati živalim in ljudem, da se bodo počutili bolje. Zaradi psihičnega in fizičnega nasilja, ki ga nad njo izvaja stari Grčar pobegne od doma v Ljubljano. Tam se jo usmilijo v uršulinskem samostanu. Sestre jo šolajo in  ji priskrbijo tudi službo pomočnice doktorja Hafnerja. Vzporedno z njeno zgodbo, se razpleta tudi zgodba njene prave družine, po rojstvu je bila namreč dana v varstvo nasilnega Grčarja in njegove mile žene Antonije.

S pomočjo sestre Emerike se 1810 udeleži avdience pri francoskem maršalu Marmontu in ga prosi, da bi lahko obiskovala medicinski oddelek ecole centrale, petletni študij medicinske in kirurške smeri.

Rozalija odrašča, spozna prve občutke ljubezni, se pridno uči in raziskuje v svojem malem improviziranem laboratoriju. Ob tem  dela še  kot perica in pomaga več pacientom, a jo realnost predsodkov in sveta, v katerem živi pripelje do krute usode.