Ostanki poletja
Žanr | mladinski roman, problemski roman, psihološki roman, družbenokritični roman |
Narodnost | nemška književnost |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2017 |
Založba | Družina |
Prevod |
Alenka Novak |
Ključne besede | Družina, Počitnice, Prijateljstvo, Mladostniki, Bratje in sestre, Samomori, Dekleta, Bolnišnice |
In sonce spet vzide, noč je minila
V romanu se prepletata pripovedi sedemnajstletne Louise in trinajstletne Jane, ki se vročih poletnih počitnic niti najmanj ne veselita. Louise poleg dela pri lokalnem peku, raznašanja časopisov ter varstva babičine psičke Bonnie čaka še vozniški izpit. Jana ostaja doma, ker njen brat Tom že mesece leži v komi v bolnišnici, obupana starša pa nimata časa zanjo. Dekleti se po naključnem srečanju kljub starostni razliki spoprijateljita, nekega dne si privoščita tudi kratek izlet, ki predvsem Jani pomeni odklop iz žalosti vsakdana. Avtorica v kratki, a ganljivi zgodbi pripoveduje o osamljenosti in odtujenosti v sodobni družbi, kjer mladi zapadajo v hude bivanjske stiske, ki se lahko tudi tragično končajo.
Pa saj sem vendar vedela, že ko sem pogledala mobi, ko sem videla, da sta me mami in oči izmenično klicala, vedela sem, da bo od danes vse drugače. Če to že veš, potem je pravzaprav že vse drugače, vendar še ne tako popolnoma, ne tako, kot če to kdo izgovori, in vedela sem: dokler se ne oglasim, dotlej je še lahko prej, preden bo pač vse drugače. In zato izstopim pri semaforju, zato nočem, da me Louise pripelje do bolnišnice, hočem še malo hoditi, še par korakov po starem, preden se začne novo. In ves čas mobi, ki zvoni. (str. 88)