Vse ženske so alieni

Delo Vse ženske so alieni francoske pisateljice Olivie Rosenthal se lahko bere kot zbirka treh eksistencialističnih esejev ter analiza filma hkrati, ki premišljuje vlogo in pomen ženskega telesa v filmu in družbi, vprašanje ljubezni in hrepenenja, primarne in sekundarne družine, spolne opredelitve in verske pripadnosti. Tri zgodbe, ki se berejo kot en sam skupen tok misli gledalke/pripovedovalke, težko opredelimo znotraj enega žanra. V prvotni obliki so pričujoče zgodbe bile napisane za gledališki oder. Kasneje jih je avtorica predelala v knjižno obliko.

V zgodbah avtorica obravnava štiri filme: prve štiri filme franšize Alien, Ptiče režiserja Alfreda Hitchcocka ter dve Disneyevi klasiki, Bambi in Knjigo o džungli. Gledalka/pripovedovalka je za Olivio Rosenthal intelektualna ženska zgodnjih srednjih let, ki ji filmi Alien 1, 2, 3 in 4 služijo kot učna ura o močnem ženskem telesu in usodi takšnih teles, ki jih družba označi za neprimerno močne. Film Ptiči ji vzbuja hrepenečo nostalgijo, občutek ponovnega gledanja nečesa, kar že poznamo, a je kljub temu še vedno strašno in neznano. Bambi je gledalkina najzgodnejša travma, ki ji pokaže, da svet brez matere še vedno stoji in bo stal. Knjiga o džungli pa ji poraja vprašanja o telesnosti in identiteti s svojim (in tujim) telesom. Med ponovnim gledanjem teh filmov se sprašuje, kaj je pravzaprav družina, čemu vse lahko pripadamo, kakšna je vloga staršev in kako sebe uresničiti, če starši in z njimi naše kulturno izročilo niso prisotni.

Vsem zgodbam je skupno vprašanje spomina in »drugega«. Koliko se zares česa spomnimo? Kako smo lahko potem prepričani vase, v to kar smo, v naše vrednote in poglede na svet, če nas spomin vara že pri trivialnih trenutkih? Kako gledati na drugega? Je to nekaj tujega, odklonskega, nevarnega? Se moramo proti drugemu boriti, ali ga lahko sprejmemo? Bolj ko v teh treh zgodbah beremo o filmih, bolj se nam razodeva gledalka in skozi analizo njenega jaza spoznavamo tudi sami sebe.

Vsestranska umetnica Olivia Rosenthal je pisateljica, predavateljica kreativnega pisanja, deluje na področju gledališča in režije, izdeluje tudi plakate in freske. V odličnem slovenskem prevodu je zbirka treh zgodb Vse ženske so alieni  zelo energično besedilo. Tempo pripovedovanja spominja na glasen monolog, kar ni daleč od avtoričinega procesa pisanja. Kot izvemo v spremni besedi, avtorica svoja besedila ustvarja naglas.