Bila sem jezero

V pesniški zbirki se potopimo v pričevanja o odraščanju mlade ženske, ki ima pred sabo hkrati dovolj časa, da postane še vse (in vsak), kar si želi, hkrati pa so v svetu, v katerem odrašča, možnosti prihodnosti vse bolj omejene. Pred realnostjo lirski subjekt ne zmore pobegniti, ne glede na široke razpone njenega notranjega sveta. Bolezen, vojne, smrt in izkoriščanje v imenu dobička jo spremljajo povsod, na svetovnem internetu in v pojavah ljudi, ki se iz aktivistov, mistikov, sanjačev in ustvarjalcev spreminjajo v zabubljene povprečneže.

Kje je tu prostor za ljubezen? Morda celo za srečo? Je današnje življenje res primerljivo samo še s paničnim napadom (katerega poteku sledi zbirka sama, razdeljena na tri sklope: vdih, štej do deset, izdihnem)? Pesnica piše o globokem notranjem svetu, ki ga sestavljajo bolečine, ki se jih spomni in ki jo preganjajo v sanjah, pa tudi o tistih, ki so nanjo prežale že pred njo samo, sestavljene iz kosti in odprtih ran njenih prednikov. Pa vendar, treba je v službo, treba je na predavanja, treba je na “ogabno Čopovo”, treba, treba, treba … Subjekt živi in deluje kot mirna gladina idilične lagune, kljub temu da se v njej dvigajo valovi in seka plima, ko ugotavlja, da kljub temu da lahko počneš in postaneš marsikaj, “lahko umreš jutri”.

Čeprav se romantična ljubezen kot klasičen poetičen motiv pojavlja, v zbirki nima privilegiranega mesta. Kot enako pomembni si kažejo prijateljski in sestrski odnosi, ki so bili prisotni v času postajanja. Proces postajanja (iz deklice ženska, iz nečesa nekdo) je glavni fokus Jezera. Pesnica spretno niza podobe, pesmi valovijo med včasih, ko se je vse zgodilo, in zdaj, ko je istočasno možno še vse izničiti, pa tudi ničesar več ne spremeniti.
Pesmi v zbirki so nežne, mestoma dekliške, prisotni so večinoma popolnoma spregledani prizori izmenjavanja nalepk, opazovanja mažoretk, otroškega verovanja (ali pa vsaj želje po njem). Pesniški jezik je svež, aktualen in sodoben, prepleten s popkulturnimi referencami in humorjem. Zakrajškova se v svoji poeziji tematsko in izrazno približa že uveljavljenim lirskim glasovom, kot so Sylvia Plath, Tove Ditlevsen in Katja Gorečan.

Aiko Zakrajšek (2022) je študentka in vsesplošna umetnica, dejavna na področju literature, filma in gledališča. Poezijo je začela pisati že pri trinajstih letih, leta 2024 pa je z njo postala zmagovalka natečaja mlade literature Urška. Zbirka Bila sem jezero je avtoričin pesniški prvenec.