skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Tatarska puščava

Žanrdružbeni roman, eksistencialistični roman
Narodnostitalijanska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2004
Založba
Zbirka Vrhunci stoletja
Prevod Vlado Šav
Ključne besede 20. stoletje, Čas, Minevanje, Osamljenost, Vojska, življenske dileme
Število strani

184

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

6-7 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Pretresljiva
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

"Ti si še mlad! Bila bi neumnost, ti imaš še čas."

Dino Buzzati

Tatrska puščava

 

Dino Buzzati (1906 – 1972) je bil italijanski  pisec romanov, kratkih zgodb in pesmi. Bil je dopisnik in urednik pri milanskem časopisu Corriere della Sera.  Med drugo svetovno vojno je služil vojsko v Afriki.

Roman Tatarska puščava štejejo za avtorjevo najboljše delo. Ima značilnosti eksistencialističnega romana, saj presunljivo prikaže minevanje časa, človekovo osamljenost, družbeno odtujenost in neizpolnjena hrepenenja. Obstaja možnost drugačne protagonistove odločitve in njegovo življenje bi drugače teklo. Kje so meje človeške vzdržljivosti, se sprašujemo ob koncu romana.

Zgodba pripoveduje o mladem vojaku Giovanniju Drogu, ki je bil za svojo prvo nalogo dodeljen v trdnjavo Bastiani. Trdnjava je oddaljena, med prostrano tatarsko stepo in gorskimi vršaci, imela nalogo varovati državno mejo pred sovražnikom. Mladi vojak je ob prihodu v trdnjavo nemudoma želel domov, saj je v hipu dojel nesmiselnost naloge trdnjave in bivanja v njej. Toda želja po vojaški slavi je bila prevelika. Minevali so dnevi in leta, vojaki pa so čakali na tujo invazijo. Le to bi dalo smisel in obliž žrtvovanju vojakov v neskončnem čakanju.

Medtem pa čas odteka, tiho tiktakanje vse hitreje odmerja življenje, ne da se ustaviti niti za trenutek, niti za toliko, da bi se ozrl čez ramo. “Stoj! Stoj!” hočeš zaklicati, pa takoj spoznaš, da je zaman. Vse, kar je, beži: ljudje, letni časi, oblaki. In zaman se oprijemaš kamnov, zaman se oklepaš roba čeri, dlani se razprejo, roke trudne omahnejo in znova te odnese počasna, a nenehno tekoča reka.

(str. 153)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Tatarska puščava.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 29
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 1
Je prebralo: 0

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja