Pogovori z Bogom

Pisanje Eve Mahkovic je vedno znova težko žanrsko umestljivo, če to sploh je. Bralci, ki smo z literarnim likom Eve Mahkovic že seznanjeni iz njenih prejšnih uspešnic Na tak dan najbolj trpi Mastercard in Toxic, smo imeli v Pogovorih priložnost prebrati najbolj avtobiografski zapis do sedaj.

Osrednja pripoved knjige je spomin na požar, ki je za božič prizadel družino in resno življenjsko ogrožil družinskega člana. Pripoved o svojcih, ki nevzdržen položaj spremljajo utrujeni, obupani, cinični, veseli, polni upanja,.. je hkrati pripoved o človeškem stanju in o tem, da je nenormalen odziv na nenormalno situacijo pravzaprav normalna reakcija (Frankl).

Spomini so opremljeni z doživljanjem uničenega planeta v vsej njegovi neznosni poletni vročini in posledicah, ki jih le ta pušča za sabo – požgana trava in živalska trupla. Stanje splošne vročine, sopare in sočasne bivanjske izpraznjenosti ter prenasičenosti kar kliče k vrhuncu, k eksploziji, ki se v življenju pisateljice materializira v obliki fizičnih plamenov.

Pogovori z Bogom so hkrati pripoved o liku, pisateljici in bralcu in kot taki uspešno postavljajo vprašanja o zakonitostih avtofikcije.