Srebrni dež : izbrane zgodbe

Prevladujoči izhodišči kratkih zgodb, ki jih je napisal Pawel Huelle, so domače mesto Gdansk in avtorjeva družina ter odraščanje, pogojeno s sočasnimi razmerami Poljske. Za Huellevo pisanje je značilen preplet realnega sveta in nadčutnega, magičnega, čas ni linearen, potek dogajanja pogosto določajo miselni preskoki in dojemanje sveta skozi zaznave in spomine pripovedovalca. Končnost in enoumnost svetu odvzemata avtorjevo izpostavljanje posebnosti posameznikov in človeškega spomina, literatura je tista, ki svet brani pred smrtjo in pozabo, tista, ki trenutkom iz zasebnega vsakdana anonimnih posameznikov daje prednost pred velikimi javnimi zgodovinskimi dogodki in političnimi tokovi posameznih držav in predelov sveta. Iz avtorjevih besedil zadiha bogata, zapletena zgodovina, v kateri se prepletajo usode ljudi različnih narodnosti (Poljakov, Nemcev, Rusov …), različnih ver (judje, katoličani, menoniti …) in jezikov (poljski, nemški, ukrajinski, staro narečje nemščine, ki so ga uporabljali menoniti …). V tragične zgodovinske dogodke vstopamo skozi življenja posameznih literarnih oseb, vsakdanje predmete (npr. zgodba Miza), zabrisane in hote pozabljene lokacije (npr. nemška pokopališča v zgodbi Polži, luže, dež). Zgodbe lahko sprožajo čisto vsakdanji dogodki (npr. zamuda letala, s katerim prihaja na obisk ded v zgodbi Čudež ali odločitev poljskega izseljenca v ZDA, da obišče domovino v zgodbi Prvo poletje). Izstopajoč je motiv menonitske skupnosti, ki se je na ozemlje Poljske zatekla po preganjanju na Nizozemskem, in njenih pripadnikov, ki so zanimivi literarni subjekti in se pojavljajo v različnih kombinacijah v posameznih zgodbah. V zgodbah z avtobiografsko oziroma družinsko motiviko izstopa posebnost lika očeta, inženirja tehničnih ved in izumitelja, čigar ambicije je režim večkrat utišal, s številnimi zanimivostmi (npr. izdelava stroja za sneg) in številni skupni prizori očeta in sina, pa tudi lik mame s posebnim dojemanjem narave (zeliščarstvo, obredi z drevesi), kar je še poudarjeno z otroškim pripovedovalcem.

Ta zelo pestra in bogata zbirka kratkih zgodb bo gotovo ustrezala bralcem, ki jim je všeč resnično zgodovinsko ozadje zgodb, tistim, ki imajo radi priokus magičnega realizma, napovednih sanj in nadčutnega (npr. zgodbe Mesto, Talita, Cadik, Doktor Čeng), nedoumljivega (Rifka, Ukiel), pa tudi poetičnega (opisi snega v zgodbi Most) ali grotesknega (Prvo poletje). Avtor pogosto ustvarja atmosfero hrepenenja, zavedanja minljivosti in zato večje vrednosti drobnih svetlih trenutkov in doživetij vsakdanjega življenja. Hrepenenje in zavedanje, da obstajajo različni svetovi in možnost prehajanja, potovanja drugam simbolno krepijo tudi številni prizori vode, plutja, ladij, prizorov na jezeru, gradnja plovil in dejstvo, da je Gdansk tudi pristanišče, torej že zato mesto hrepenenja, vračanja in odhajanja, čakanja in zapuščanja, sidrišč in neskončnih plovb.

V izčrpni spremni besedi prevajalka Jana Unuk med drugim predstavi avtorjevo delo in pisateljski opus, prikaže umestitev njegovega dela v literarno zgodovino poljske književnosti in osvetli tipična besedila iz avtorjevih zbirk kratkih zgodb.

V slovenščino so trenutno poleg predstavljenega dela prevedeni romani David Weiser, Mercedes-Benz: iz pisem Hrabalu, Castrop in Zadnja večerja.