O prostornini časa 2

Tara in Thomas Selter sta še do pred leta živela mirno in usklajeno življenje srednjeletnega para. Ukvarjala sta se s knjigami, zlasti redkimi, takimi, ki zanimajo zbiratelje posebnih izdaj iz posebnih obdobij. Nato se je Tari dogodila iztaknitev iz časa in zanjo se od takrat ponavlja vedno isti dan, 18.november. Ko je eno leto naokrog, Tara odpotuje na izvorni kraj dogodka. Upa, da se bo čas utiril in da se bo zbudila v 19.november. A žal se to ne zgodi. Zdaj si Tara zaželi letnih časov in zato potuje po Evropi ter lovi kraje, kjer je vreme podobno zimi, pomladi, poletju. Rada posluša ljudi in si zapisuje njihove zgodbe. Če ima stvari pri sebi, ne izginejo. Čeprav pravila ni. Na njen božični večer obišče starše in skupaj pripravijo božično večerjo, katere ostanke Tara shrani pri sebi, da družini naslednji dan dokaže, da se je njihov večer zares zgodil. A tudi tokrat jo lovljenje vzporednega dne ne utiri v čas vseh drugih. Znova se znajde v novembru, v dnevu, kjer se nahaja pravzaprav vsak nov dan. In že drugo leto zapored ni 19. novembra. Sprijazni se s tem, da ji je to očitno namenjeno, čeprav ne ve, čemu. Upa, da je Thomas še vedno v njuni hiši, ključe njunega skupnega bivališča ji je ukradel mimoidoči kolesar in se niso več pojavili. Telefon je že zdavnaj nekje izgubila. Zdaj si krajša čas z raziskovanjem Rimljanov. V ta namen kupi prenosni računalnik, čeprav se shranjeni podatki in zgodovina iskanja vsakič znova izbrišejo, hodi na predavanja, si ogleduje rimske ostaline. Zazdi se ji celo, da morda v tem večnem 18. novembru ni sama in edina.

O prostornini časa je nenadkriljiv in nadčasen roman o človeškem življenju oziroma o različnosti človeških življenj in pogledov na svet, čas, prostor in odnose, v katere smo, po lastni volji ali pač ne, ujeti. Zgodba , ki nam predstavlja Tarino nasedlost v časovni zanki, je mojstrsko spisan roman več delih. Lahko verjamemo ali pač ne, da se iztaknitev časa dogaja, pomembno je, kako nas razume okolica in kako najti način, da splezamo v normalen časovni potek, ki bo nas ali tiste okrog nas zopet potegnil v normalno kompozicijo odvijanja življenja.

Solvej Balle je danska pisateljica in pesnica. Rodila se je leta 1962. Zaslovela je, ko je izdala prvo knjigo v seriji z naslovom O prostornini časa. Pri nas torej 5 let po izidu prebiramo prvi in drugi del v odličnem prevodu Darka Čudna. Knjige pisateljica izdaja v samozaložbi. Bralci so takoj prepoznali njeno pisanje kot nekaj novega na literarnem področju tako glede tematike kakor sloga pisanja in jezika, v katerem so zgodbe upovedane. Glas o knjigah je šel od ust do ust in jih razširil v mednarodno uspešnico.