| Žanr | mladinski roman |
| Narodnost | katalonska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2024 |
| Založba | Salve |
| Prevod |
Edita Fidler |
| Ključne besede | Detomor, Družinski odnosi, Duševna stiska, Odnosi med spoloma |
Gre za zgodbo o Diani, štirinajstletni, kasneje petnajstletni najstnici. Za zgodbo, v kateri se odstirajo maske. Zgodbo najprej pripovedujejo ljudje, ki odstrejo prvo masko (ljudje, ki jih poznamo in srečujemo: npr. sosed, sošolci, knjižničarka, policist). Potem ljudje, ki odstrejo drugo masko (njeni najbližji: mama, oče, brat, najbližja prijateljica). Na koncu pa zgodbo, s katero se odstre še tretja maska, pove Diana. Počasi spoznavamo, kaj se je v Dianinem življenju pravzaprav dogajalo in kaj na videz sramežljivo in tiho dekle pravzaprav skriva v sebi. Kljub temu, da do okoliščine pripeljale do najhujših stvari, Diana v sebi skriva neznansko kreativnost in moč. Ob tem se lahko vprašamo, ali bi brez umetnosti sploh preživela. Zato, nikoli ne vemo, kaj se skriva za tretjo masko človeka. Če bi jo poznali, bi na ljudi okrog sebe velikokrat gledali drugače. Morda opozorilo. Ne obsojajte prehitro. Nikoli ne veste, kaj se dogaja za tretjo masko. Kaj pa vaša tretja maska? Kakšni ste v resnici?
Objavljeno: 28.07.2025 08:25:41
Zadnja sprememba: 28.07.2025 08:25:41
Japonci verjamejo, da vsakdo izmed nas nosi tri maske. Prva je tista, ki jo kažemo svetu in jo lahko vidijo vsi. Skoraj vedno izraža prijaznost, zato je primerna za vsako priložnost. Ta je tista, ki jo družba od nas pričakuje, ki so jo ljudje pripravljeni prenašati. Nadenemo si jo, ko gremo zdoma, ščiti nas pred neznanci. Hladna je in ni zares podobna temu, kar dejansko smo, vendar pa nas njena hladnost navdaja z močjo. To je naša najbolj realistična krinka. Druga maska je samo za naše najbližje Nadenemo si jo, kadar želimo izkazati čustva: iskreno naklonjenost, zanimanje, ljubezen, zvestobo, zaupanje, sovraštvo, jezo, razočaranje ali žalost. Včasih je neznosna. Ta obraz kažemo tistim, ki nas imajo radi, in čeprav to težko priznamo, pogosto ni najboljši. Tretja maska pa je najtemačnejša, je naš skriti obraz, ki ga nikoli ne pokažemo, ki ga poznamo zgolj sami. Govori nam iz zavesti, iz sanj, šepeta nam na uho, ko ne moremo spati, poraja misli, ki si jih nikoli ne bi drznili izreči naglas, ponuja nam nasprotujoče različice nas samih, dvomi, se boji in podlega obsedenostim. Govori raztrgano, nepovezano, neurejeno in brez vsake logike. Je najslabši del nas. Morda tudi najboljši. Je naše bistvo. Tisto, kar dejansko smo.
(str. 5)
in nato