Skromni darovi

Sodobni srbski pisatelj z letnico rojstva 1971, ki je v domovini zelo cenjen, se Slovencem prvič predstavlja. Ob branju njegovega romana se izkaže, da avtorjevi pisateljski darovi niso prav nič skromni in da je popolnoma upravičeno zanj poleg več srbskih prejel tudi nagrado Evropske unije za literaturo. Zgodba je na komunikativen način s tistim naravnim prizvokom govora, kot smo ga navajeni iz srbskih filmov, podana v obliki elektronskih pisem med bratoma. Mlajši med njima je za tri tedne odpotoval v New York, kjer se udeležuje neke delavnice gledaliških dramaturgov s področja Vzhodne Evrope, dopisovanje pa brata izkoristita kot pogovor med njima, do katerega morda že dolgo ni prišlo, ali zaradi pomanjkanja časa, priložnosti ali pa mogoče česa celo bolj dramatičnega, kot zasluti bralec ob vsaki novi prebrani strani. Z vsakim novim pismom se kot mozaik izgrajuje zelo poglobljena, intimna, celo ganljiva zgodba neke družine in analiza medosebnih odnosov ter medgeneracijskih razlik znotraj nje, njene preteklosti in sedanjosti. Preko družine pa pisatelju uspe tudi izjemen prikaz družbe, ko sta se obe, vsaka v svoji sferi in prepleteni med seboj, na začetku 90. let 20. stoletja znašli v povsem novih in nezavidljivih okoliščinah, soočeni z nekimi novimi in do nedavnega še nerazumljivimi vrednotami.