skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Seniorji (75 let in več)

Sveti Pavel

Pavle Zidar, sicer umetniški vzdevek slovenskega pisatelja in pesnika Zdravko Slamnik (1932-1992), je leta 1965 objavil svoj prvi roman in hkrati najpomembnejše delo, zgodovinsko kmečko povest Sveti Pavel. Zgodbo naj bi Zidar napisal na podlagi resničnih dogodkov, v njej pa je predstavil napete odnose med komunistično oblastjo in kmečkim ljudstvom na Dolenjskem v prvih letih po koncu druge svetovne vojne.

Nova politična ureditev prinese mnoge spremembe, kar povzroči nemir predvsem na podeželju, kjer oblast od kmetov redno pobira pridelke in živino, za dosego svojih ciljev pa ji ni tuja niti uporaba nasilja, še posebej pri iskanju političnih sovražnikov. Glavna junaka romana sta brata Žan in Frenk Debevc; prvi je pošten kmet in nekdanji partizan, ki po tem, ko mu komunisti odpeljejo konja, piše maršalu Titu z željo, da bi prisluhnil njegovi stiski, drugi pa je bil med vojno belogardist in se je zato prisiljen skrivati najprej v Žanovi zidanici, nato pa v zvoniku cerkve Sv. Pavla. Napetosti med oblastjo in kmeti so iz dneva v dan bolj napeti, Frenk pa v cerkvi s strahom čaka na trenutek, ko bo razkrit.

Žužemberk : iz tolmunov ljubezni in bolečine

Slovenska pisateljica in prevajalka Irma Marinčič Ožbalt je Slovenijo zapustila proti koncu petdesetih let dvajsetega stoletja. Sprva je živela v Avstraliji, se za nekaj let vrnila, leta 1966 pa je odšla v Kanado, ki je postala njen novi dom, tam živi še danes, v letu izdaje te knjige je dopolnila 98 let.

Knjiga v štirih delih je mojstrska literarna pripoved o rojstnem kraju Žužemberk in sokrajanih, avtoričinih sodobnikih. Vsega, kar popisuje, se spominja presenetljivo podrobno in hkrati poetično, s presunljivo toplino. V prvem delu faktografsko opisuje  posamezne ulice in stavbe, družine, ki so v njih živele in njihove usode, presenetljivo podrobno se spominja tudi gledaliških predstav in raznih drugih dogodkov iz svoje mladosti. V drugem (Vaški posebneži) in tretjem ( Portreti – podobe iz srca) se z izjemno toplino izrišejo posamezni liki iz avtoričinega časa in spomina,  v četrtem pa govori o lastnem trpljenju in o trpljenju Žužemberčanov med drugo svetovno vojno – med drugim o prenašanju lakote in mraza v dijaških letih pri šolskih sestrah v Ljubljani in – še bolj boleče – o smrti svojega 19-letnega brata, ustreljenega v Kočevskem Rogu.

Knjiga je pomemben prispevek k domoznanski literaturi Suhe krajine in hkrati  nostalgično, prijetno, nadvse berljivo literarno delo. Leta 2005 so  Žužemberčani dr. Irmo Marinčič Ožbalt razglasili  za znano Suhokrajnko.

 

Zgledne zgodbe

Priznana portugalska pisateljica Sophia de Mello Breyner Andresen je bila najbolj znana in cenjena kot pesnica, izdala je več zbirk poezije, pisala je tudi kratko prozo, eseje in knjige za otroke. Zbirka kratkih zgodb Zgledne zgodbe zajema sedem zgodb in je bila prvič objavljena v 60. letih 20. stoletja, v času diktature na Portugalskem. Avtorici je v njih uspelo osvetliti položaj malega človeka ter željo po svobodi in pravičnosti v času, ko to zaradi političnih razmer ni bilo samoumevno. Z edinstvenim slogom pisanja, ki je hkrati preprost in poetičen, prepoji zgodbe z drobci mitologije, ki nas vzpodbudijo k razmišljanju o našem bistvu, življenju, resnici in svobodi. Pozornost pa v zgodbah namenja tudi odnosu do narave.

V prvi zgodbi Škofova večerja se lastnik velikega posestva želi znebiti novega župnika, ki si dovoli govoriti o bedi revežev in pri tej nameri posestnik računa na podporo škofa. Tudi v zgodbah o Svetih treh kraljih se dotika revščine, resnice in iskanju »pravega boga«. V zgodbi Homer je Buzio v očeh ljudi le potepuh, pred nami pa se razkriva kot skrivnostna oseba z darovi umetnika, ki ustvarja glasbo in poezijo.

Avtorica je za svoja dela prejela številne nagrade, med njimi nagrado Camões, nagrado za poezijo Maxa Jacoba in špansko nagrado Prémio Reina Sofia za iberoameriško poezijo.

Knjiga za bralce, ki radi prebirajo poetične in mitološke zgodbe.

Nevidne ženske: kratke zgodbe

Zbirka enaindvajsetih kratkih zgodb predstavi slovenske deklice, dekleta in ženske, ki se v različnih zgodovinskih obdobjih spopadajo s težavami, kot so nemoč, nezaželena nosečnost, izguba prijateljskega ali ljubezenskega odnosa, iskanje lastne vrednosti v odvisnosti od moških, tehtanje materinstva, kariere in zakona … Zgodbe so umeščene v čas od prve svetovne vojne dalje skozi 20. stoletje, zadnjih nekaj pa bi se lahko zgodilo tudi danes. Zdi se, da junakinje prvih nekaj zgodb poznamo iz drugih besedil ali celo iz pripovedovanja naših babic – kako majhna je bila vrednost deklic nekoč, kako so bila dekleta hitro spoznana za kriva in se niso zmogla postaviti zase, kako globoko zakoreninjena je v ženskah njihova vloga, ki jim jo je najprej pripisovala družba, potem pa so to ponotranjile do točke, ko si drugačnega življenja niso več znale predstavljati. Slednje je skupno tudi zgodbam s sodobnejšim dogajalnim časom, prav tako pa se nam tudi te zdijo znane, kot da kakšno od junakinj poznamo ali smo zanjo slišali na kavi ali družinskem kosilu – tu so študentka, ki zanosi z neresnim fantom, kolegica, ki ji prijateljica spelje partnerja, žena z odraslimi otroki, za katero se mož ne zmeni kaj dosti, ženska, ki kljub nasilju prenaša partnerjev alkoholizem …

Zdi se, da se kljub številnim političnim in družbenim spremembam položaj ženske ne spreminja tako skokovito, kot se zdi – boji za nekatere pravice se še vedno bijejo, ženske so mnogokrat še vedno rajši tiho, sramota in manjvrednost, nekdaj jasno in glasno izraženi s strani družbe, zdaj izvirata od znotraj. Marsikateri konec zgodbe ostane odprt, a si nadaljevanje vseeno lahko predstavljamo: nekatere ženske bodo poskrbele zase kljub morda moralno spornim odločitvam, druge pa bodo rajši izbrale tisto, kar poznajo in kar se zdi najbolj varno – četudi za ceno lastne individualnosti, ponosa ali finančne neodvisnosti.

Bernarda Mrak Kosel je kratke zgodbe pisala večinoma v okviru delavnice “Osvobajanje domišljije” (JSKD Jesenice) in drugih literarnih delavnic ter društev. O zbirki je zapisala, da so zgodbe “literarizirane, niso pa izmišljene, spremenjene so le okoliščine.” Leta 2019 je sicer izšel njen roman Ujetnik svojega časa, leta 2022 pa roman Ponaredek.

Knjiga bo najverjetneje všeč bralcem, ki so uživali denimo ob branju knjig Milene Miklavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače ter ob zbirki kratkih zgodb Nevidna ženska in druge zgodbe Slavenke Drakulić.

Veter veje, koder hoče

Roman »Veter veje, koder hoče« je razdeljen na tri pisma, ki jih Chiara v sedmih dneh zimske samote v topli intimi podeželske hiše piše članom svoje družine: eno Alishi, svoji posvojenki indijskega porekla, drugo svoji biološki hčerki Ginevri in zadnje svojemu možu Davideju. Skozi ta tri čudovita pisma izvemo o Chiarinem življenju, njeni izvorni družini in trenutni družini, ki jo je ustvarila z Davidejem.
Alisha znova odkrije svoj indijski izvor in privlači jo vzhodnjaška duhovnost, vendar ji med njenimi ateističnimi starimi starši po materini strani in gorečimi katoliškimi starimi starši po očetovi strani uspe najti popolno harmonijo s slednjimi. Po drugi strani pa se Ginevra, ki se zdi »materialističnega duha«, zelo dobro razume s svojo babico po materini strani plemenitega rodu. Chiara sama nima vere, za razliko od svojega moža Davideja, ki še naprej verjame v Boga tudi v najtemnejših urah njunega življenja. Vendar je izziv najti stičišče tudi v različnosti.
Susanna Tamaro z izjemno občutljivostjo obravnava rahločutnost in kompleksnost družinskih vezi ter pomembna vprašanja, kot so posvojitev, splav, izdaja, odnos z Bogom in smrt. Poleg tega ji uspe z velikim realizmom opisati družinsko dinamiko, odnos med možem in ženo, med starši in otroki in končno najbolj delikaten od vseh: odnos med brati in sestrami. Pravzaprav med Alisho in Ginevro, ki sta si različni kot noč in dan, stvari ne gredo gladko, vendar pa bi ju rojstvo njunega bratca Elia mogoče lahko zbližalo v skupni skrbi zanj.
Naslov »Veter veje, kjer hoče« je stavek, vzet iz odlomka v Janezovem evangeliju in je pravzaprav rdeča nit, ki povezuje tri pisma in tudi razmišljanje o duhovnosti: je veter Svetega Duha, ki piha, kjer hoče in na kogar hoče, ne glede na družbeni razred ali narodnost.
Roman je hvalnica moči družinskih vezi in pomembnosti osmišljanja našega življenja.

Čudežna drevesa : pravljice o drevesih z vsega sveta

Ljudje smo kot drevesa, pokončni, ukoreninjeni, edinstveni; živimo v skupnostih in si med seboj pomagamo, pravi Breda Podbrežnik, ki je nabrala in izbrala petintrideset pravljic, legend, mitov in bajk o drevesih z vseh koncev sveta, ki jih je Klarisa Jovanović priredila, poenotila in poživila s svojim znanim tenkočutnim občutkom za jezik. Pravljice so razdeljene v pet sklopov: o drevesih življenja, o čudežnih drevesih, o preobrazbah, odgovarjajo nam na večna vprašanja Zakaj?… in nam razkrivajo sladkobe in skrivnosti svetih gajev.

Dodana vrednost knjigi sta stvarno in tematsko kazalo. Seznam vseh omenjenih dreves z naslovi pravljic najdemo v stvarnem kazalu, v tematskem kazalu so izpostavljene teme varovanja in ohranjanja narave z naslovi pravljic, ki te teme obravnavajo. Zbirka pravljic je tako dobrodošel in dragocen pripomoček za vse, ki bi z ljudskimi pravljicami radi obogatili svoje naravoslovno in pedagoško delo. Spremno besedo je napisala dr. Urša Vilhar, raziskovalka na Oddelku za gozdno ekologijo Gozdarskega inštituta Slovenije.

Biografija naključnega čudesa

Deklici Leni bi pravzaprav moralo biti ime Olena, saj je rojena v Ukrajini in ne v Rusiji. Ker pa se ji v zgodnjem otroštvu zoperstavi pesmica, ki jo mora recitirati odraslim, noče več biti Olena, ampak zgolj in samo Lena. Pa naj si njeni vzgojitelji o tem mislijo, kar si hočejo. Tudi sicer je trmoglava, o sebi meni, da lahko vsakomur stori kaj dobrega, če se ji le zahoče. A jo svet okoli nje vsakokrat postavi na trda tla. Tako da jo zaboli. Pa še naprej vztraja po donkihotsko. Ko izve, kaj se dogaja s potepuškimi psi. Ko spremlja sošolko Ivanko, ki ji učenje ne gre in ne gre in se nazadnje na vrat na nos prepusti verskemu fanatiku. Ko se odloča za študij. Vsepovsod hoče biti zraven, vsepovsod se ji zdi, da lahko prav ona pomaga. Ob tem pa ne spregleda, da s svojimi dejanji zgolj sama sebi zida gradove v oblakih. Razume jo le sostanovalka v študentki sobi, ki jo skuša iztrgati tem gradovom.

Roman je pretresljiva kritika prvih let samostojne Ukrajine, ko se je socializem izpel in so ljudje z vsemi štirimi začeli objemati kapitalizem, ta pa jih je spremenil naravnost v reveže in berače. Podobe se bodo še zlasti v drugi polovici romana dotaknile tudi slovenskih bralcev.

Zgodba je razdeljena na trinajst poglavij. Tretjeosebna pripovedovalka, še ena nesrečnica, ki ji je dano spoznati nenavadno deklico, povzema Lenine dnevnike od njenih otroških let pa vse do časa, ko bi morala postati odrasla ženska. Ob vsakem tragičnem pripetljaju, ki mu je priča, se pojavi motiv lebdeče ženske s staromodno ameriško ruto, ki preseka tragičnost, žrtev na videz odreši nevzdržnega stanja, in se nato razblini v nič. Deklica, ki v Boga ne verjame, verjame pa v čudeže, je dobričina, za katero ni druge izbire, kot da se razblini še sama.

Ta pesem je zate

Pesniška zbirka Dragice Šteh je svojevrsten literarni zagovor človeka in človečnosti. Gre za pesniško spodbudo slehernemu bralcu, o čemer govori že naslov knjige. Začetni in hkrati osrednji cikel 32 pesmi nosi naslov Ta pesem je zate. Lirski subjekt nagovarja najprej svojega otroka in samega sebe,  pa tudi “zeleno sonce”, kot poimenuje reko Krko. Sledijo naslednji verzi: “Ta pesem je zate – // trs sredi puščave, // ranjen in skrušen iščeš svoj mir /…/. Že uvodni takti  te pesmi opogumljajo vsakogar, ki hrepeni po notranjem miru. Pesmi, ki sledijo, se obračajo na iskalce resnice, svetlobe in smisla, na trpeče, tavajoče pa tudi na vse, ki so že našli … Poezija tega cikla je vedno znova najdevanje miru sredi nemira, luči sredi teme, upanja sredi brezupa, veselja sredi žalosti. Cikel Dvojina vsebuje predvsem ljubezenske pesmi, poglavje Spominjanje pa je še posebej osebno in avtobiografsko, saj je posvečeno avtoričinim bližnjim, ki so že odšli. V ciklu Rodna gruda beremo navdihujoče domoljubne pesmi. V Premislekih so zapisane vsebinsko pronicljive in duhovno bogate pesmi, v katerih se zrcali pogled lirskega subjekta na življenje: na sebe, ljudi, naravo, Boga. Cikel Prosto po … sestavljajo prepesnjene variante kreacij znanih slovenskih pesnikov, Vodnika, Pavčka in Minattija. Pesniško zbirko sklene poglavje Tu zdaj, v katerem so izpostavljene predvsem različne pasti zaslonov.

Pričujoče pesmi so brez dvoma obogatitev slovenskega pesniškega prostora, predvsem tistega, ki je napolnjen z lepoto, smislom in zaupanjem v višje dobro.

Dragica Šteh je sicer že uveljavljena pesnica. Svoje pesmi za odrasle je prispevala za knjigo Čez leto dni (2018), leta 2020 pa je nastala pesniška zbirka Vse ostalo, kot odmev na epidemijo korona virusa. Štehova je leta 2021 napisala tudi pesem leta z naslovom Čas.

 

 

 

Holly

Holly Gibney je kompleksna literarna junakinja, ki prvič nastopi v trilogiji Gospod Mercedes, kjer sodeluje z detektivom Billom Hodgesom. Nastopa tudi v romanu Tujec in v kratki zgodbi iz zbirke z istim naslovom – If It Bleeds.

Holly se dnevno sooča s številnimi osebnimi in poklicnimi izzivi ter notranjimi boji. Je zasebna preiskovalka, ki vodi svojo agencijo Srečni najditelj. Roman se odvija v času epidemije virusa Covid-19. Zaradi virusa je življenje izgubila Hollyjina pokroviteljska mati Charlotte. Holly si zaradi smrti matere vzame premor od dela, njen sodelavec Pete pa preboleva Covid. Kljub temu se Holly loti primera skrivnostnega izginotja mlade Bonnie, za katero je ostalo le kolo, uhan in sporočilo. Holly ugotovi, da Bonnie ni edina, ki je izginila, in da so morda primeri povezani. Iskanje izginulih se prepleta z zgodbo ostarelih zakoncev, nekdanjih profesorjev Emily in Rodneyja Harrisa. Izprijena starca pod krinko za lastno korist ugrabljata mlade žrtve. Kakšen je njun namen, boste kar hitro ugotovili.

Roman ponuja napeto in skrivnostno vzdušje s tipičnimi Kingovimi preobrati. Za razliko od nekaterih drugih Kingovih zgodb ta ne vsebuje nadnaravnih elementov, vendar prikaže, da je lahko tudi resnično zlo grozljivo. Zgodba vabi k razmisleku o moralnih vprašanjih in osebnih vrednotah. Pomemben del romana je tudi Hollyjina osebna zgodba. Poznavanje ostalih zgodb, kjer nastopa Gibneyjeva ni nujno, saj je roman Holly samostojna knjiga. Je pa dobro za boljše razumevanje glavne junakinje. Holly sem in tja omenja Hodgesa ter se spominja dogodkov in kriminalcev iz ostalih romanov. V drugih romanih nastopajo tudi Pete Huntley, Barbara in njen brat Jerome Robinson, s katerimi Holly sodeluje.

Holly je bila leta 2023 izbrana za najljubšo grozljivko bralcev na portalu Goodreads. Ljubitelji Kingovih kriminalk se lahko veselijo prihajajočega romana z naslovom Never Flinch, v katerem bo ponovno nastopala Holly.

Sedem sester : Majina zgodba

Prva knjiga iz serije knjig o sedmih sestrah d’Apliese se začne s smrtjo Pa-Saalta, njihovega krušnega očeta. Najstarejša hči Maja se po prejemu obvestila vrne na družinsko posestvo v Švici in začne odkrivati in razpletati zgodbo svoje prave družine, svojega rojstva in posvojitve. Pot jo popelje vse do Ria de Janeira, kjer odkrije svojo povezavo s staro in razpadajočo hišo in njeno lastnico. V Riu de Janeiru se do tedaj v ljubezni razočarana in samotarska Maja tudi zaljubi in splete ljubezensko zgodbo svojega življenja.

Serija knjig o sedmih sestrah je leposlovni roman z mitološkim ozadjem; deloma se naslanja na zgodbo o sedmih sestrah Plejadah, zvezdni kopici v bližini Orionovega pasu.