skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Odrasli srednjih let (30–59 let)

Osvajalec. Gospodarji loka

Conn Iggulden(1971) se je rodil v Londonu, študiral je angleščino. Po poklicu je svobodni pisatelj, navdih za pisanje romanov najde v zgodovinskih virih. Knjiga, Osvajalec: Gospodarji loka, je drugi del pripovedi o velikem osvajalcu Džingiskanu. Temudžin iz plemena Volkov je postal Džingis. Le ta je združil sprta in bojevita plemena ter tako oživel novo plemensko identiteto. Nastalo je novo ljudstvo divjih travnatih planjav ter mongolskih gora. Mongoli se uprejo nenehnim napadom kitajskega cesarstva, a imajo le konja, lok in strogo disciplino, ki jo je pogojevalo življenje v deželi ledu, lahkote in smrti. Mladi bojevnik Temudžin postane zmagoviti poveljnik, ki bo združena plemena popeljal do zmage.

Kurji pastir

Feri Lainšček se je rodil 5. oktobra 1959 materi Tereziji (Trejzki) in očetu Štefanu (Pišteku) v vasi Dolenci na Goričkem, hribovitem predelu Prekmurja, blizu madžarske meje. Na püjklu je čepela hiška, ki se je zdela najbolj ubožna tam naokoli. Otrok je bil nepričakovan, za tiste čase sta bila starša že v letih. Mati jih je štela 39, oče pa 44. Dečkova sestra, ki so ji pravili Mala Trejzka, jih je imela že 18 in je tistega leta odšla od hiše, v tovarno v Ljubljano. Otrok nekaj časa niti imena ni imel. Določil mu ga je župnik, ko je oče Pištek prišel priglasiti otroka h krstu. V gostilni so možakarji modrovali, da iz fanta kaj več kot kurji pastir ne more postati, saj pri hiši ni bilo druge živine. Kljub temu, da vemo, da je iz dečka zraslo nekaj več kot le kurji pastir, ob branju trepetamo za njegovo življenje. Pošten in v boljše življenje zazrt Pištek je uborni kruh za družino služil z lopato kot cestar. Bil je mnenja, da se človek ne more iz dreka izkopati ne z motiko, ne z največjim bagrom. Šola je tista, ki nekaj velja. Ampak o tem bomo brali v naslednjih dveh knjigah, ki ju pisatelj namerava napisati. Iz vsake napisane povedi se čuti ljubezen do domače zemlje, ljudi in jezika.

Nove definicije ljubezni

Avtorica je v zbirko združila deset kratkih zgodb, v katerih spoznamo osrednje literarne osebe v procesu preobrazbe, velike življenjske spremembe, ki jo sproži prelomni zunanji dogodek, pomembna intimna odločitev ali zgolj na videz banalno naključje. Sila, ki premika protagoniste, je notranji konflikt, nezadovoljstvo v intimnih razmerjih, ki sproži prevrednotenje ljubezni. Avtorica pa se ne poglablja samo v različne oblike ljubezni med partnerji, pač pa tudi v družinska medosebna razmerja in predvsem v človekovo iskrenost do samega sebe, v soočanje z lastnimi čustvi. Pisava Brine Svit je tenkočutna, protagoniste nam postopoma približa skozi vsakdanje življenjske situacije in v razmerju do številnih (prav tako čustveno skrbno dodelanih in zanimivih) stranskih oseb, bralca zelo prepričljivo in spretno pripelje do trenutka, ko osrednja oseba zgodbe (v večini zgodb moški ali ženska v zrelih letih) odvrže staro dojemanje same sebe, ko izstopi iz konvencionalnih partnerskih in družbenih vlog ter zahteva zase novo avtentično obliko življenja, novo definicijo ljubezni.

Skupna značilnost zbirke je tudi večkulturnost, ki se kaže na več načinov: osrednji lik je lahko narodnostno mešana sestavljena identiteta (npr. Esmè White v zgodbi Atlantski viharnik in mala modra taščica), raznolik literarni prostor (Pariz in Indija, Buenos Aires in Pariz, Ljubljana in Križ pri Trstu …) ali vsebinsko (izseljenska problematika – pridobitev vize za prihod v državo, omemba problema dovoljenja za bivanje …).

V zgodbah se prepletajo različne pripovedne tehnike (dialogi, opisi, skoki v preteklost protagonistov, zgodbe stranskih oseb …), široka paleta različnih obrazov ljubezni (varanje, istospolna ljubezen, sestavljene družine, nefunkcionalno starševstvo, kontrast med idealizirano ljubeznijo in dejanskim življenjem, ljubezen, ki se navezuje na osebne strasti ali kraje …), različna socialna okolja, odtenki humorja in tragičnosti. Bogata zbirka, s prevladujočo optimistično atmosfero, v kateri je ljubezen tista energija, ki protagonistom odpira vrata do drugačnega dojemanja samega sebe in novih intimnih ravnotežij, sila, ki ne (več) omejuje, pač pa bogati in osvobaja.

Kar veter ve

Amy Harmon v romanu Kar veter ve prepleta preteklost in sedanjost v ljubezensko zgodbo, postavljeno v viharno obdobje irske vojne za neodvisnost.

Anne Gallagher se po smrti dedka, edinega človeka, ki ji je kaj pomenil, odpravi na Irsko, da bi raztresla njegov pepel. Tam se nenadoma znajde v letu 1921, sredi krvavega boja za svobodo. Ko jo zamenjajo za dolgo izgubljeno mater mladega Eoin, se Anne znajde vpletena v nevarno igro preživetja, strastne ljubezni in moralnih dilem.

Soočena z neznanim časom, nevarnostmi vojne in novim življenjem se mora Anne odločiti, ali se bo vrnila v svojo sedanjost ali pa ostala v preteklosti.

Priporočam vsem, ki si želite brati nekaj sproščujočega in romantičnega.

Mamina roka

Poleti leta 1979 imaš petnajst let in vznemirjen čakaš, da boš šel na gimnazijo. A se zgodi zaplet: tvoj kraj strese močan potres. Zato se iz kraja ob morju, Perasta, z mamo preselita v njen in tvoj rojstni kraj, v Vrbas v Vojvodini. Septembra začneš šolsko leto v Vrbasu, gospa prof. mama pa se vrne v Perast, kjer poleg službe nadzoruje obnovo vajinega stanovanja. Kako se imaš v Vrbasu? Živiš v hiši s sorodniki, tvoja teta Bojana mami redno poroča o tebi, enkrat tedensko moraš mami napisati pismo. V katerem pa ji seveda nič ne poveš o skrivnostih, ki te vznemirjajo. Zakaj sta v hiši klet in shramba vedno zaklenjeni? Zakaj je v kaminu napis v nemščini? Kdo sta lepi sestri, ki sta ti padli v oči v mestnem bazenu? Radovednost ti ne da miru in vse bolj brskaš po preteklosti hiše in se približuješ obema sestrama in čarom ženskega telesa. Mlajša sestra Herta je tudi tvoja sošolka, starejša Sonja pa je medicinska sestra v bolnišnici, kjer v rokah tvojega strica zdravnika pristaneš ob poslabšanju kronične bolezni pljuč. Bolj kot odvozlavaš skrivnost hiše in nemških sester, bolj se stvari zapletajo: zgodovina kraja ima svoje utišane travme, sestri nosita v sebi žive rane in stigmatizacijo krajanov. Najstniška radovednost naenkrat prerase v pošast, ki se s srhljivimi lovkami preteklosti dotakne številnih družin in posameznikov, nekaterih tudi usodno. Ko se v drugo polletje šolskega leta vrneš v Perast, ni nič več tako kot prej.

Skozi to kratko pripoved brez veliko ovinkov avtor literarno obdela zelo občutljivo temo: usodo podonavskih Nemcev, ki jim je država Jugoslavija po drugi svetovni vojni zaplenila domove in imetje in vanje naselila »svoje ljudi«. Travmo avtor ubesedi skozi pogled z zgodovinskim spominom neobremenjenega najstnika, ki po potresu pade v »družinsko« hišo mamine družine. Hiša je ena od Nemcem iztrganih hiš, v zaklenjenih sobah so osebni predmeti prvotnih prebivalcev. Marojević ustvari mrežo literarnih oseb, ki omogoča, da osrednjo temo obravnava s pogledom obeh strani – novih in starih prebivalcev. Povezovalna nit obeh naj bi bila ljubezen osrednjega lika in Herte, a ta zelo realistično ostane neuresničljiva. Najgrša razkritja zgodovine nam avtor spretno prikaže kot nadčutne uvide v bolezenskih krizah glavnega protagonista, kar a priori ukine vsako razpravo avtorjevi zvestobi zgodovinski resničnosti dogodkov. V romanu se prepletajo razkritja osebnih spoznanj o lastni družini z razkrivanjem kolektivne zgodovine. Izbira na pol otroškega, včasih najstniško predrznega protagonista nas do občutljive zgodovinske teme pripelje skozi svežo, mestoma humorno pripoved, s široko pahljačo nič manj pomembnih večplastno prikazanih stranskih literarnih oseb (lik mame, sorodnikov, prijateljev …) in tem (odnos do očeta, enostarševske družine, družbeni položaj žensk, družinsko nasilje, alkoholizem, bolezni …).

Tudi zgradba romana je bralcu prijazna, pripoved je razdeljena na 20 krajših poglavij, nekatera od njih so – protagonistu primerno – naslovljena z imeni šolskih predmetov. Bogat kratek roman, vreden večkratnega branja.

Rojstvo Venere

Roman, kot pove že sam naslov, nas popelje v renesančne Firence v 15. stoletje. To obdobje pogosto povezujemo z razcvetom umetnosti – in prav ta usodno zaznamuje življenje junakinje Alessandre Cecchi. Je najmlajša hči bogatega tekstilnega trgovca, povprečnega izgleda, vendar neizmerno bistra in razgledana. Ko v družinski kapeli spozna slikarja in preko njega slikarsko umetnost, si želi samo še slikati. Vendar je za žensko tistega časa to nezaslišano, njena usoda je poroka, ki je hkrati tudi dobra kupčija.

Roman je izredno zanimiv tudi zaradi širšega družbenega dogajanja, saj v tistem času, po smrti Lorenza de Medicija, v mestu (straho)vlada dominikanski reformator Girlamo Savonarola s svojimi purističnimi nazori in militantnim nadzorom javnega življenja.

Alessandra se zaljubi v slikarja, vendar to nesojeno ljubezen prepreči njen zlovoljni brat Tomaso in jo priporoči v zakon s premožnim Cristoforom.

Knjiga je napisana kot Alessandrini spomini in jo spremlja vse do njene smrti. Kljub temu da ne gre za zahtevno branje, je izjemno zanimiva z vidika burnih zgodovinskih okoliščin in še bolj z vidika močne, inteligentne in nadarjene ženske, ki ji družbene okoliščine niso najbolj naklonjene.

V visoki travi

Ime slovenske pisateljice Gabriele Babnik po navadi tematsko povezujemo z Afriko. Je prejemnica več nagrad – za prvenec Koža iz bombaža, za roman Sušna doba nagrado Evropske unije za literaturo ter Stritarjeve nagrade. Z romanom V visoki travi nas prestavi na slovensko podeželje, v povprečen slovenski dom. Skozi perspektivo prvoosebne pripovedovalke, Lidije, sledimo njenemu življenju vse od mladostnih let, dokaj travmatičnega otroštva, poroke, dela v tekstilni tovarni, neposrečenega zakona in tako naprej.

Presenetljiv in svež je ravno ta prvoosebni pogled na dokaj povprečno, nezanimivo življenje. Babnikova da glas ženski, katere življenje se vrti okrog družine, gospodinjstva in ki je na prvi pogled zelo enolično, da bi lahko napisalo roman. Vendar se pravo, kruto, krvaveče in utripajoče življenje odvija v notranjosti pripovedovalke: “In čeprav bi se morala smejati, jočem. Vem, da bo to stvari samo še poslabšalo, toda le tako lahko sprejmem tisto, kar sem. In živim zato, da bi jemala, ne da bi dajala. Pozabljala, ne da bi se spominjala.” (str. 159)

Presenetljivo, pretresljivo in mojstrsko napisano branje.

Svetilnik v nevihti : zdravilne zgodbe iz Indije

Zbirka zgodb Svetilnik v nevihti, je izbor zgodb izvrstnih indijskih avtorjev v okviru združenja AWIC – zveze pisateljev in ilustratorjev za otroke. Kot že sama naslovnica sporoča, želi knjiga predati svetlo, pozitivno in optimistično sporočilo.

Zgodbe nas popeljejo skozi razburkano morje življenja indijskih otrok – boleče izgube staršev, naravne nesreče (potresov, cunamijev itn.), hude bolezni, spolne zlorabe, verske konflikte, ločitve, iskanje biološke mame itn. A v vsaki zgodbi tli kal optimizma – novega začetka, rešitve, spodbude. Poleg tematiziranja različnih življenjskih izzivov pa hkrati ponujajo zanimiv vpogled v življenje v Indiji.

S študijami so že dokazali, da branje leposlovja spodbuja sposobnost vživljanja v druge, sposobnost empatije, sočutja. In ravno to je cilj teh zgodb – vzbuditi sočutje in hkrati upanje ter optimizem, da obstaja dobrota v svetu in ljudeh.

Knjiga je opremljena tudi z dragoceno spremno besedo Sabine Burkeljca, ki je v slovenskem knjižničnem prostoru mnogo pripomogla k večji prepoznavnosti biblioterapije in bibliopreventive, v njej skozi knjižničarske oči spregovori o zdravilni moči zgodb, tako za mlade kot odrasle bralce.

Made in Vietnam

Že znano in večkrat citirano dejstvo je, da je modna industrija eden največjih onesnaževalcev okolja. Poleg slabega vpliva na okolje, pa ima še druge temne plati, kot je otroška delovna sila in delo v nevzdržnih, nečloveških pogojih, kršenje človekovih pravic.

Vse to odlično oriše mladinski roman Made in Vietnam – opisuje zgodbo 13-letne Lan, ki zaradi slabih gmotnih razmer v družini začne z delom v tovarni športnih copat. Kmalu se ji pridruži tudi mlajša sestrica. Delovni pogoji v tovarni so nevzdržni: delajo z nevarnimi spojinami, k poškodujejo njihove dihalne poti, delajo več kot 12 ur zapored, če naročilo ni dokončano, delajo tudi ob nedeljah … Ko pride inšpekcija, se otroci poskrijejo, tovarno uredijo, kot da deluje po vseh predpisih.
“Tovarna je zavarovana kot zapor in delavci za zidovi jo tudi tako občutijo. A vseeno so tukaj prostovoljno. Nihče jih ne sili. Kdor hoče oditi, lahko odide, kadar koli. Nobenih delovnih pogodb ni, nobenih zakonov, ki bi jih ščitil, nikogar, ki bi jih zadrževal. Pa vseeno komaj kdo prostovoljno zapusti tovarno. Potrebujejo denar, ki ga zaslužijo tu, pa čeprav komaj zadošča za preživetje.” (str. 12/13)
S prihodom inšpektorjev iz Nemčije skuša Lan najti pot, kako jim posredovati sporočilo o resničnih (in ne le začasno insceniranih) pogojih dela v tovarni. Ji bo uspelo?

Knjiga je odličen opomnik, kakšna škoda se dela tako na ekološki kot socialni ravni – samo zato, da imamo najnovejše superge in najmodernejša oblačila. Je res vredno?

Odeje : roman v stripu

Craig Thompson je ameriški risar stripov, najbolj poznan po risoromanu Odeje. Za svoja dela je prejel številne nagrade (denimo štiri nagrade Hervey, dve Eisner Awards, in dve Ignatz Awards).

Odeje so že kar kultni avtobiografski risoroman. Opisuje mladostne (pre)izkušnje mladega Craiga, ki so značilne za mnoge mladinske romane: prva ljubezen, občutek izključenosti, zasmehovanje, nestrinjanje s starši, stroga vzgoja itn. Craig je umetniško nadarjen fant, ki rad riše in se upira strogi krščanski vzgoji svojih staršev. Na zimskih duhovnih vajah spozna Raimo, ki prihaja iz podobnega ozadja. Postaneta neločljiva in razmerje vzdržujeta prek pisem in telefona, Craig jo tudi obišče. Kot vsaka prva mladostniška ljubezen tudi ta ne obstane. Craig se na koncu odseli in distancira od stroge vzgoje ter najde svojo pot, kako vzdrževati svojo vero.

Na prvi pogled gre za tipičen mladinski (riso)roman, vendar ga odlikuje neka tenkočutnost in avtentičnost, preko katere se bralec zlahka identificira oz. se spominja lastnih sličnih mladostniških zagat in čustvenih pretresov.