skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Odrasli srednjih let (30–59 let)

Črna dalija

Nasilje, korupcija in zarote predstavljajo rdečo nit večine kriminalnih romanov ameriškega pisatelja Jamesa Ellroyja (1948), ogromno prahu pa je dvignil že s svojim prvencem Črna dalija (1987), ki sicer predstavlja prvi del t.i. losangeleškega kvarteta, serije štirih romanov, postavljenih v mesto glamurja, Los Angeles. Ellroyjev roman je navdihnil resničen in nikoli razrešen umor popolnoma anonimne igralke Elizabeth Short, bolj znane po vzdevku Črna dalija, katere močno razmesarjeno truplo so našli 15. januarja 1947, navkljub intenzivnemu medijskemu poročanju senzacionalnističnih medijev in pogostem kopičenju osumljencev (teh naj bi bilo okoli 150) pa njenega morilca niso nikoli našli. V romanu igralkin umor preiskujeta nekdanja boksarja, sedaj pa pripadnika losangeleške policije Bucky Bleichert in Lee Blanchard, ki se zapleteta v mrežo prevar, laži in korupcije, hkrati pa dvojica spoznava pogosto zamolčano in tragično plat iskanja igralske kariere v navideznem mestu filmskega glamurja.

Odrešitev

Ameriški pisatelj in pesnik Jamesa Dickeyja (1923 – 1997), katerega življenje je bilo enako razburljivo kot tisto, ki ga je pogosto opisoval v svojih literarnih delih. Njegovo najbolj znamenito delo je pustolovski roman Odrešitev, ki je bil leta 1971 deležen kultne filmske adaptacije v režiji Johna Boormana in še danes velja za enega najboljših pustolovskih filmov vseh časov. V knjigi in filmu spremljamo najboljše prijatelje Lewisa, Eda, Drewa in Boba, ki se za konec tedna odpravijo v ameriško divjino na veslanje s kanuji, vendar pa jih travmatično srečanje z lokalnimi nasilneži iz pregovorno “surovega ameriškega juga” pahne v okruten boj za preživetje. Dickey v romanu sledi pravilom žanra klasičnega pustolovskega romana, hkrati pa tematizira večni konflikt med urbanim in ruralnim, med civilizacijskimi in naravnimi zakoni ter zločinom in kaznijo, eden od osrednjih motivov zgodbe pa je tudi večno moralno vprašanje, če je človek pod določenimi pogoji pripravljen ubijati.

Življenje po križanju

Trboveljčan Janez Verger v svojem knjižnem prvencu, obsežnem avtobiografskem romanu Življenje po križanju, na iskren in poglobljen način spregovori o lastni čustveni in duhovni preobrazbi, ki ga je doletela na najnižji točki v življenju. Verger se predstavi kot razumevajoč in radoveden človek, ki ne pristaja na konvencionalne metode razmišljanja in je že od nekdaj prepričan, da naključja ne obstajajo. Prelomnico v njegovem življenju predstavlja “križanje”, popolna prenova duha, ki mu je omogočila prekinitev stika s prejšnjim življenjem, zaznamovanim z bolečo ločitvijo od žene, različnimi odvisnostmi ter ujetostjo v dolgočasno vsakdanjo rutino. Po “križanju” je Verger doživel celo serijo intenzivnih čustev, ki so mu omogočila vpogled v skrivnosti numerologije, hkrati pa ga vzpodbudila k potovanjem od perujskih Andov pa vse do Indije.

Roman, ki ponuja popolnoma nove poglede na človekovo osebnostno rast.

 

Vse nevarne stvari

Ko zaspimo, zmotno mislimo, da zadrema tudi svet. Pričakujemo, da bo enak, ko se bomo zjutraj zbudili. Nedotaknjen. Nespremenjen. A noč, odeta v svoj temni plašč, rodi skrivnosti. Čisto vsi jih imamo – le da so skrivnosti nekaterih lahko resnično strašne, takšne, ki se oglašajo iz temine duše. So lahko nekaj, kar nas v življenju vodi, zaznamuje in opredeljuje.

Isabelli Drake je življenjski obstoj že kot otroku izoblikovala motnja spanja – mesečnost, ko njen um v stanju globokega spanca ni nadzoroval njenega telesa in tako vase vsrkal prenekatere skrivnosti iz močvirja. Ko njen sin Mason izgine iz zibelke in ko ga mrzlično išče, se v njeno podzavest naseli stari znanec – vonj po močvirju, ogabni vonj blata – vonj po smrti. A vanjo trči tudi nov znanec – nespečnost. Znajde se v blodnjavih trenutkih intenzivne, globoke, a zbegane nezavednosti. V stanju polzavednih sanj se rokuje z neprijetnimi spomini iz otroštva, nerazložljivimi občutki krivde, popačenimi resnicami – dvomiti začne v vse, tudi vase. Postaja lupina nečesa, le droben korak stran od norosti. Niti ne človek – nočna žival. Nenehno najedanje v možganih, ki jo izziva, da se spomni, ji ne pusti živeti naprej – sili jo, da iz izmaličene podzavesti razreši enigmo, izlušči resnico in reši svojega otroka.

Smola

Življenje na krasnem, malem in samotnem otoku Glava bi lahko bilo prekrasno in idilično. Tam prebiva samo družina Horder, bolj kot ne povsem samooskrbna: oče Jens, mama Maria in hčerkica Liv. Imajo delavnico, vrt, njivo, gozd, živali. Sčasoma postajajo vse bolj samotarski. Okoli hiše se nabira vse več stvari, ki ničemur ne služijo. Jens je bolestno navezan nanje. Grozljivo popačen postaja tudi njegov pogled na svet in druge ljudi. Ko se k njim po letih odsotnosti vrne Jensova mati, postaja vse še huje. Liv odrašča in čuti, da pri njih ni vse prav. Kljub zagotovilom očeta, da se imajo radi in da držijo skupaj, Liv ve, da se bo nekaj moralo zgoditi in pretrgati njihov groteskni vsakdan.

Smola je mešanica kriminalke, srhljivke in psihološkega trilerja. Obenem je tudi tenkočuten roman o posebni vrsti družinske ljubezni in pripadnosti, pa tudi osamljenosti, odtujenosti in izkrivljenem pogledu na svet. Pisateljica prepriča s poglabljanjem v vzroke psihičnih motenj in srhljivih dejanj v družini. To stori tako dobro, da vseskozi držimo pesti za prav vsakega od njih.

Ane Riel (1971) živi v bližini Kopenhagna z  možem, popularnim jazz glasbenikom Alexom Rielom. Študirala je umetnostno zgodovino in njena prva knjiga je govorila prav o tem – o umetnosti. Potem je pisala za otroke, knjige pa je ilustrirala njena mama. Leta 2014 je napisala prvi roman za odrasle – kriminalka Smola je bila takoj sprejeta med bralci in s strani kritikov tudi nagrajena.

Prestopki

Cushla je mlada samska ženska, katoličanka, učiteljica na katoliški šoli v majhnem mestu v bližini Belfasta. Njeno življenje se razteza med mamo alkoholičarko, za katero mora skrbeti, poučevanjem in večernim delom v družinskem baru. Tam sreča Michaela, protestantskega odvetnika in življenje zanjo se spremeni. Michael jo namreč povabi, da njega in njegove prijatelje poučuje irščino. Dnevi minevajo v hrepenenju po srečanjih z njim, hkrati pa celotna skupnost živi v obdobju Težav, obdobju akcij IRE, nasilja, sovraštva, krvavih obračunov, umorov, bombnih napadov, požigov. Družba izrazitih političnih in verskih razlik in s tem povezanih dogajanj je zaznamovana tudi s patriarhalnimi odnosi. Cushla si skuša med lojalnostjo do skupnosti, skrbjo za družino in svojimi čustvi izboriti ljubezen in svobodo. Pogoji za dramo so izpolnjeni.

V romanu se družbeno, osebno in politično premeša v nevarno sestavino. Ko sledimo življenju Cushle, spoznavamo ustroj družbe in politične okoliščine, ki Severno Irsko predstavijo v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja. V političnih in verskih sporih ne nastradajo samo vojaki, temveč tudi povsem navadni ljudje, ki bi si le želeli živeti v miru. Ki bi želeli imeti svobodo izbire. Tudi v ljubezni. Sicer zaradi nasilnih obračunavanj po svetu dobimo življenjske zgodbe z veliko začetnico, a cena, ki jo za to plačujejo ljudje, je enostavno prevelika, pravzaprav nedopustna.

Prestopki so prvenec Louise Kennedy. Zanj je prejela britansko nagrado za najboljši knjižni prvenec in irsko nagrado za najboljšo knjigo leta. Roman je bil nominiran za najboljši prvenec po izboru knjigarn Waterstones in za žensko nagrado za leposlovje. Louise Kennedy velja za eno najprodornejših sodobnih irskih pisateljic.  Izdala je zbirko kratkih zgodb, potem pa se je zgodil veliki predor med pisatelje s Prestopki, romanom, navdahnjenim z resničnimi zgodbami iz njenega življenja (v like je vnesla  značilnosti ljudi, ki jih je srečevala pri svojem delu chefinje; njen dedek je imel blizu Belfasta lokal, ki je bil dvakrat tarča bombnega napada). Prestopki so roman, vreden branja tako zaradi tematike kot svežega sloga pisanja, polnega zaznav občutij, vonjav, barv in drugih malenkosti, ki jih v življenju spregledamo, tu pa nas vodijo k dojemanju in razumevanju zgodbe.

 

Zgodba o duhu

V romanu se avtorica poglobi v psiho glasbenice Anne, ženske v petdesetih, ki se je iz rodne Francije približno pri 30-ih preselila na Dunaj, kjer živi z možem Thomasom, otrok nimata. Spoznamo jo kot učiteljico klavirja, ki si vzame prosto leto, v katerem naj bi napisala učbenik za poučevanje klavirja. Podarjeni čas v njej sproži soočenje s samo sabo in s praznino zakonskega razmerja. Pogosto se vrača v preteklost, v njej se ponovno prebuja potlačen občutek tujosti, v sebi opaža umetniško izgorelost in telesne spremembe. Prepričana je, da jo mož vara. Tako zelo, da v stanovanju čuti prisotnost tretje osebe, ta se pojavlja najprej v slušnih, nato tudi v bežnih vidnih zaznavah, Anne v sebi ustvarja moževo vzporedno življenje s številnimi vedno bolj izostrenimi detajli. Od doma začne bežati na dolge sprehode po mestu in okolici. Iz razmišljanj in doživljanj na sprehodih z Anne bralci po drobcih lahko sestavimo zgodbo njenega osebnega in zakonskega življenja. V enem od intervjujev je avtorica povedala, da pogosto piše zato, da bi bolje dojela nekaj, česar še sama popolnoma ne razume. Tudi njena pričujoča pripoved poteka na meji razumljivega in dojemljivega, nastaja skozi filter doživljanja osrednje literarne osebe, merilo resničnosti je Anne, ki jo bralec spremlja pri pogrezanju v lastno obsedenost, nemoči za soočenje z možem (ali pri zavestni odločitvi, da pušča stvari takšne, kot so), pred nami Anne nenehno prehaja iz zanesljivega v nezanesljivi literarni subjekt. Roman, v katerem ni toliko pomembno, kaj se je zares zgodilo, pač pa dogajanje v človeku, pogosto še bolj prepričljivo, doživeto in usodno od resničnosti same. Roman je edino delo Laure Freudenthalter, prevedeno v slovenščino, zanj je avtorica leta 2019 prejela Literarno nagrado Evropske unije.

Frankenstein

Frankenstein je najpomembnejše delo britanske pisateljice Mary Wollstonecraft Shelley (1797-1851), ki ga je začela pisati že pri 18. letih med potovanjem po Evropi. Roman je že ob izidu postal velika uspešnica in eno od temeljnih del gotske in znanstveno fantastične književnosti, hkrati pa je ustvaril poleg Stokerjeve Drakule in Lovecraftovega Cthulhuja eno od najbolj ikoničnih pošasti, ki je postala pomemben tudi sodobne popkulture. Po romanu je bilo posnetih že več kot petdeset filmov, najbolj znan pa je iz leta 1931 v režiji Jamesa Whala, kjer je pošast odigral Boris Karloff. Roman, sestavljen iz dnevniških zapisov, pripoveduje zgodbo o ambicioznem znanstveniku Viktorju Frankensteinu, ki je obseden s premikanjem meja v sodobno znanosti in s tveganim eksperimentom ustvari grozljivega stvora, ki začne nasilno ustrahovati vse okoli sebe. Shellyjin roman ne predstavlja zgolj napetega branja, ampak tudi poučen vpogled v človekovo večno fascinacijo z igranjem Boga.

Sence nad Črno goro

Dinamično in drzno napisano zgodbo se prebere na dušek in da občutek v lastni domišljiji pravkar ogledanega akcijskega trilerja. Glavna junakinja je tokrat malo manj zabavna, a toliko bolj neustrašna Blanka Lombardi. Slovenska vojakinja, izurjena na bojiščih Bližnjega vzhoda, v skrivnih podzemljih mednarodnega kriminala, mojstrica borilnih veščin…Iz brezskrbnega dopustniškega uživanja jo splet okoliščin nagonsko potegne v brezkompromisno akcijo, kjer lahko izživi svoje strasti, od ljubezenskih do neizmerno bolj resnih in življenjsko odločilnih. Privlačna demonstracija psihofizičnih sposobnosti in premišljene taktike.

Vrzel

Delo je problemski roman, katerega temeljni kamen je močan konflikt med starši in sinom edincem Damirjem. Pripoved je razdeljena na dva dela. V prvem delu (z naslovom Vrzel) spoznamo starša med bivanjem na počitnicah v Grčiji, kamor se odpravita iz Beograda, da bi nekoliko zacelila svoje starševske in osebne rane. V drugem delu romana (z naslovom Jaz) pa skozi Damirjevo prvoosebno pripoved vstopimo v izsek iz  študentskega sveta v Kragujevcu v 90. letih 20. stoletja. Damir pa ne pripoveduje direktno o sebi, pač pa nam po drobcih predstavlja svojega novega znanca/prijatelja Davida, ki ga hkrati privlači in odbija. Bralec si celotno sliko o Damirju ustvarja iz njegovih pripovedi o lastnem življenju, iz reakcij na Davidovo ravnanje in zgodbe in iz Damirovih utrinkov iz študentskega življenja, vse do zaključka, kjer se Damirova verzija “poveže” z zgodbo njegovih staršev. Pri tem mora bralec krmariti med dvema potencialno nezanesljivima pripovedovalcema (Damirom in Davidom), pogosto je pripoved pripeljana tudi do meje nadčutnega in posebnih zaznav sveta (za občutljivejše bralce tudi do meje znosnega). K zanimivosti romana nedvomno veliko prispeva zelo karizmatični in poseben anti-junak David.

Temeljni družinski konflikt avtor razkriva postopoma, potovanje v Grčijo, kjer naj bi se starša oddaljila od beograjskih problemov, lastnih travm in notranjih konfliktov, se obrne v svoje nasprotje: ob druženju z drugim nenavadnim parom dopustnikov starševske rane ponovno zakrvavijo, medosebni odnosi se zaostrijo, na dan prihajajo boleča spoznanja in primerjave. Protagonist Damir je na eni strani predstavnik svoje študentske generacije (brezciljnost, nihanje med tujino in domovino …), po drugi pa ima svojo zelo individualno zgodbo.

Branje, ki poleg osnovnega vprašanja, kako se lahko starš odpove lastnemu otroku, odpira številne spremljevalne teme: medgeneracijski prepad, meje starševske ljubezni, vpliv družbenih razmer na družinsko življenje, občutki starševske krivde, medsebojno obsojanje staršev, zakonsko življenje, utesnjenost izvornega okolja, soočanje s smrtjo, iskanje lastne identitete in osebnega ravnotežja … Avtor problematizira vsako medosebno razmerje, raziskuje vrzeli v medčloveških odnosih, tisto razliko med zunanjim delovanjem in intimno resnico posameznika,  ubeseduje vrzeli med navidezno zunanjo funkcionalnostjo in intimnim ravnovesjem posameznika, išče razliko med sliko, ki jo človek ustvarja sam o sebi in dejansko resnico posameznika.

Knjiga, kjer osnovni konflikt neke beograjske družine v določenem času žal še vedno preveč zlahka premaknemo v času in prostoru in dobimo isti rezultat: vrzel, ki ostaja nepremostljiva.

Roman Vrzel je v slovenščini izšel leta 2021, kmalu bo izšel drugi v slovenščino preveden avtorjev roman z naslovom Izbranci (Uzvišenost, prevajalec Vasja Bratina, založba Sodobnost International). Za roman Vrzel je avtor prejel Evropsko nagrado za književnost.

Dobrodošli

Namestite aplikacijo
×