Zgodba nas popelje v majhno mesto ameriškega severozahoda, v leto 1974. Najstnica Kate odrašča v povprečni štiričlanski družini, s skrbno materjo, vendar se v teh odraščajočih letih počuti povsem samo, izgubljeno in prezrto. Vse dokler se v sosednjo hišo ne priseli punca, ki je njeno popolno nasprotje. Tully je lepa, zabavna in pogumna in že v nekaj dneh jo vsi na šoli obožujejo. Vendar nihče ne pozna njenih skrivnosti, ranljivosti in osamljenosti, dokler se s Kate ne povežeta in skleneta prijateljstva za vedno. Trdno si stojita ob strani, preživita mnoge prepire, ljubosumja in nestrinjanja, čeprav si izbereta povsem različni življenjski poti. Kot v drugih knjigah avtorice, je tudi v tej poudarek na medsebojnih odnosih, opisana so dogajanja v družbi, dosežki posameznikov, blišč in slava, vendar kar najbolj šteje so pristni odnosi, ki jih je v sodobnih družbah vse težje doseči in obdržati.
Na poti od Federica Garcíe Lorce do Dalai Lame nas pričaka Fernando Valverde.
Pričujoče delo je prvi slovenski prevod andaluzijskega pesnika iz Granade, ki je bil s splošnim konsenzom akademikov, izglasovan kot najpomembnejši španski pesnik rojen po letu 1970.
Pesmi iz zbirke so izbor iz njegovih petih pesniških zbirk: Los ojos de pelícano (2010), La insistencia del daño (2014), Desgracia (2022), America (2022), Los hobres que mataron a mi madre (2023).
Kot zapiše Aleš Šteger, izbrane pesmi niso zgolj avtorjevih najpomembnejših tekstov, temveč nam nudi tudi edinstven vpogled v avtorjevo spreminjajočo se neoromantično poetiko, za katero je značilno, da je konceptualno zasnovana z biblijskim tonom: “Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo. Matej 4,5”, obenem pa čustveno neposredna in poli perspektivična: “Njegova poezija je poezija klubovanja in emocionalnega obračuna” zapiše Šteger v spremni besedi.
Zbirka je naslovljena po Valverdejevem besedilu Jugar con Fuego, ki jo je napisal skupaj s pevcem flamenka Juanom Pinillo in je bila nominirana za Grammyja leta 2014.
Življenje Hildegarde iz Bingna se je izteklo že pred mnogimi stoletji, a njena velika osebnost in znanje, ki ga je zapustila, živijo naprej. Nemški pisatelj in scenarist Jørn Precht jo je spoznal ob poslušanju vokalne glasbe, ki jo je ustvarila v 12. stoletju. Ob prebiranju njenega življenjepisa pa se mu je porodila želja, da bi tudi sam napisal roman o tej izjemni ženski svojega časa.
Bralci jo srečamo v letu 1136, ko je še bivala v samostanu Disiboden. Že kot otrok je pogosto izkusila mistična zamaknjenja, prav tako pa jo je navduševala moč narave in zdravilnih zelišč. Natančno jih je preučevala in z njimi pomagala številnim. Njene soredovnice so jo izvolile za opatinjo, sčasoma pa je Hildegarda začutila, da je poklicana k ustanovitvi samostojnega, ženskega samostana. Ob tem pa je kot ženska naletela na številne ovire.
Pisatelj je na podlagi številnih virov spisal prepričljiv biografski roman, ki to veliko mistikinjo, zdravilko, opatinjo in eno najvidnejših osebnosti srednjega veka prikaže v povsem človeški luči. Zgodbo popestrijo tudi številne druge osebnosti in resnični zgodovinski dogodki. Pika na i pa je dramatična ljubezenska zgodba, ki se spleta med Hildegardino laično kletarko Elizabeth in vitezom Siegerjem.
Pripoved, ki bo navdušila vse ljubitelje zgodovinskega branja.
Vzpon Stefana Hertmansa je težek roman, četudi se precej tekoče bere. Težek je po vsebini, saj obravnava tematiko, ki je ni moč lahkotno obravnavati. Avtor skozi zgodovino hiše, v katero se je vselil, razkriva življenjsko zgodbo kolaboracionista, ki kot vsak vesten uradnik odloča o usodi ljudi. A vendar so njegove odločitve usodnejše, saj je od njih odvisno, kdo bo preživel in kdo ne bo. Kot vsak vesten uradnik tudi poskrbi, da njemu ne bo hudega, čeravno se zdi, da mu njegovo blagostanje ni prioriteta. Nekako se dozdeva, da glavni protagonist romana resnično verjame v večvrednost germanskih ljudstev, in zgolj zvesto sledi doktrini, ki bo stvari končno postavila na svoje mesto. Med drugim tudi končno razrešilo spore med Flamci in Valonci v Belgiji oziroma prve postavila nad slednje.
Stefan Hertmans v svojem romanu odpira mnoga ključna vprašanja, ki so bistvena za razumevanje konfliktov, ki so zaznamovali pred- in medvojno Evropo in so se dogajali v vseh državah, ki so jih okupirale tako imenovane sile osi, a na njih ne odgovarja. To nehvaležno nalogo prepušča bralcu, in ga s tem še močneje vpne v samo zgodbo in dogajanje. Zgodbo, ki je zaradi svoje posrednosti pri odkrivanju grozodejstev, ki jih je zakrivil glavni protagonist, še strašnejša, kot bi bila sicer. Vzpon Stefana Hertmansa je težko branje, a je morda v času naraščajočega populizma in posledičnega ponovnega vzpona nacionalističnih gibanj in strank še toliko pomembnejše. Živimo namreč v svetu, ki na grozodejstva 2. svetovne vojne počasi a vztrajno pozablja, Stefan Hertmans pa se na vso moč trudi, da temu ne bi bilo tako. V spomin in opomin! Obvezno branje!
Katja Brvar, svetovna popotnica, iskalka resnice, zaščitnica narave in da, šamanka, nam je na doseg roke prinesla starodavno znanje južnoameriških Indijancev o svetih rastlinah, ki se je ohranilo ne glede na vsa prizadevanja belega človeka, da bi ga iztrebil.
Po mnogoterih izkušnjah, ki so jo izklesale v celostnega človeka, je napisala prelomno knjigo Ujetnica pragozda. Na slovenskem knjižnem trgu še nismo imeli priložnosti brati zgodbe, kot je njena. Resnične zgodbe, ki jo prebereš na en mah in še dolgo pestuješ v srcu. Kajti Katja si dovoli biti iskrena in ranljiva, srčna in strastna, zlomljena in pogumna, samosvoja in pristna, ljubeča do svoje sončne in senčne plati.
Pripoveduje nam o svojem otroštvu in mladosti, občutku odtujenosti in temeljni odločitvi, da bo raziskala svet podolgem in počez, saj je zmeraj slutila, da je življenje še veliko več, kot zgolj tisto, kar doživimo na lastnem pragu. Mnogi zgolj sanjajo o daljnih deželah, ona pa se je tja odpravila. Klicali so jo sončni zahodi in toplo morje, petje ptic in bosonogo občutenje zemlje pod nogami, poklicale pa so jo tudi psihedelične zdravilne rastline Južne Amerike, ki so jo nenazadnje postavile pred življenjski izpit. Prestala ga je in luč znanja prinesla s seboj tudi v Slovenijo.
Holly Gibney je kompleksna literarna junakinja, ki prvič nastopi v trilogiji Gospod Mercedes, kjer sodeluje z detektivom Billom Hodgesom. Nastopa tudi v romanu Tujec in v kratki zgodbi iz zbirke z istim naslovom – If It Bleeds.
Holly se dnevno sooča s številnimi osebnimi in poklicnimi izzivi ter notranjimi boji. Je zasebna preiskovalka, ki vodi svojo agencijo Srečni najditelj. Roman se odvija v času epidemije virusa Covid-19. Zaradi virusa je življenje izgubila Hollyjina pokroviteljska mati Charlotte. Holly si zaradi smrti matere vzame premor od dela, njen sodelavec Pete pa preboleva Covid. Kljub temu se Holly loti primera skrivnostnega izginotja mlade Bonnie, za katero je ostalo le kolo, uhan in sporočilo. Holly ugotovi, da Bonnie ni edina, ki je izginila, in da so morda primeri povezani. Iskanje izginulih se prepleta z zgodbo ostarelih zakoncev, nekdanjih profesorjev Emily in Rodneyja Harrisa. Izprijena starca pod krinko za lastno korist ugrabljata mlade žrtve. Kakšen je njun namen, boste kar hitro ugotovili.
Roman ponuja napeto in skrivnostno vzdušje s tipičnimi Kingovimi preobrati. Za razliko od nekaterih drugih Kingovih zgodb ta ne vsebuje nadnaravnih elementov, vendar prikaže, da je lahko tudi resnično zlo grozljivo. Zgodba vabi k razmisleku o moralnih vprašanjih in osebnih vrednotah. Pomemben del romana je tudi Hollyjina osebna zgodba. Poznavanje ostalih zgodb, kjer nastopa Gibneyjeva ni nujno, saj je roman Holly samostojna knjiga. Je pa dobro za boljše razumevanje glavne junakinje. Holly sem in tja omenja Hodgesa ter se spominja dogodkov in kriminalcev iz ostalih romanov. V drugih romanih nastopajo tudi Pete Huntley, Barbara in njen brat Jerome Robinson, s katerimi Holly sodeluje.
Holly je bila leta 2023 izbrana za najljubšo grozljivko bralcev na portalu Goodreads. Ljubitelji Kingovih kriminalk se lahko veselijo prihajajočega romana z naslovom Never Flinch, v katerem bo ponovno nastopala Holly.
Avtorica v svojem knjižnem prvencu posredno prikimuje Malemu princu, ko trdi, da je bistvo očem nevidno, saj v svojih zgodbah razkriva tančice vsakodnevnih prigod, ki smo jih vsi kdaj doživeli oziroma jim bili priča, npr. dober ali slab zmenek, neprijetni pogovori ob družinskem kosilu ali pa naključja, ki se dogodijo na potovanjih oziroma študentskih izmenjavah; pri čemur je avtorica pozorna na nianse samega dogodka, saj je za to potreben prav poseben čut za opažanje okolice. Ki si jo lastijo tudi nastopajoči karakterji. Podobno kot liki iz Dogodka v mestu Gogi pričakujejo dogodek, tudi bralci knjige Zato sem torej prišla, pričakujemo nekakšen dramatičen preobrat, ki ga ni, prav le-ta manjko pa posameznim dogodkom nudi možnost, da v svoji preprostosti postanejo posebni.
Od zmenkujočih deklic, do nadobudnih polhark in nazadnje Veronike, so vsi prišli sem zato, da se udejstvujejo v povprečnosti, hkrati pa v njej najdejo, direktno ali posredno, nauk, da se je to moralo zgoditi tako in nič drugače, da moramo življenje živeti in ne opazovati. Sploh pomenljiva je uvodna zgodba Igra, ki se zaključi s spoznanjem, po kateri je knjiga tudi naslovljena, saj v svojem bistvu skriva tisto resnično erotično neubesedljivo.
Kot je zapisano na platnici: “Ne, ti nisi prišla zato, da bi zobala te iste drobtinice, ti sama si ta drobtinica, predstava za druge.”
Lena Kregelj ni novinka v pisanju, saj svoje zgodbe objavlja tudi na svojem blogu, ter drugih literarnih portalih in revijah, za njih je prejela nekaj nagrad.
Jeremy Narby, doktor antropologije, odraščajoč v Kanadi in Švici, je Kozmično kačo napisal leta 1998, po tem, ko je med letoma 1985 in 1987 še kot študent antropologije proučeval življenje ašaninskih Indijancev in njihove metode za rabo gozdnih naravnih virov v perujski Amazoniji. Knjiga je v prevodu Marka Plahute izšla leta 2012 pri Založbi Eno in še vedno privablja bralce. Narby jih seznanja s svetim napitkom ajahuaska, ki se kot halucinogen napitek uporablja v terapevtske namene – njeni uporabniki se pod vodstvom ajahuaskera ali šamana napotijo v svetovno omrežje življenja in dobijo odgovore o smislu življenja. Znanje, ki ga je pridobil Narby, je v očeh uradne znanosti še dandanes neverjetno in nesprejemljivo, in ne glede na to bralca prepričljivo vodi v poseben svet.
Že kot študent antropologije srečal z obsojanjem in zavračanjem vsega, kar je napisal že Carlos Castaneda o srečanju s šamanom don Juanom in rabi halucinogenih rastlin. A Narby je kljub predsodkom, ki mu jih je strokovno okolje vteplo v glavo, v osrčju Amazonije sprejel ponudbo in spil napitek ajahuaske. “… Čutim, kako mi zavest razpada, v razpokah čutim brezdanjo nadutost svojih predpostavk. Prav zares sem samo človeško bitje, ki večji del časa preživi v prepričanju, da vse razume. Tukaj pa sem se znašel v precej bolj mogočni resničnosti, ki je nikakor ne razumem in ki si je v svoji nadutosti nisem bil sposoben niti zamisliti. Zaradi veličasnosti teh razodetij mi gre na jok. Nato se zavem, da je samopomilovanje del moje nadutosti. Počutim se tako osramočenega, da si ne upam več počutiti osramočenega …”.
V knjigi bralcem pojasni zgodbo antropologije, mlade vede, ki se šele od 19. stoletja ukvarja s proučevanjem “primitivnih”, “divjih” ljudstev ter njihovo življenje in navade skuša odeti v znanstveno analizo. Razkrije stiske, ki so botrovale pomanjkanju primernih izrazov in razumevanja dogodkov, ki so jim bili antropologi priče na terenu. Kot denimo Narby v Amazoniji, saj svojih doživetij dolgo ni mogel razložiti znanosti zahodnega sveta, dokler ni napisal pričujoče knjige. In četudi uradna znanost še vedno ne more sprejeti njegove hipoteze, je Narby pomirjen. V resničnosti, kakršno poznamo mi, rastline ne komunicirajo z nami, a sporočilo, ki ga uporabniku posreduje ajahuasca, ostaja jasno ne glede na to, v katerem jezikovnem kulturnem okolju smo rasli. Odpre nam vrata do biomolekularnih informacij. Do živega bistva narave. In ko si enkrat povezan s kozmično kačo oziroma osjo sveta, v človeku nastopi notranji mir. Jeremy Narby s svojo knjigo bralca vabi prav tja – do notranjega miru.
Glavni junak mladostniškega romana priznane slovenske slovenske pisateljice, pesnice, učiteljice in tiflopedagoginje Aksinije Kermauner je Sunčan Strle, devetošolec ljubljanske osnovne šole. V petem razredu se je nalezel noric in posledično oslepel. Z očetom, gimnazijskim profesorjem Krisom Strletom, in drugimi izbranci se udeleži astronomskega izleta z opazovanjem sončevega mrka na Kitajsko. Zgodba nas popelje v odkrivanje Kitajske in mladostniške ljubezni skozi oči skoraj slepega mladostnika. Glavni junak se spopada tudi z travmo iskanja lastne identitete. Sunčan (Sun Quan) je otrok Kitajke in Slovenca, rojen v Sozhuouju na Kitajskem. Njegovo mamo so zaradi svobodomiselnega izražanja zaprli, oče pa je z otrokom kmalu po njegovem rojstvu zbežal nazaj v Slovenijo, da bi ga rešil pred oblastmi. Kljub načrtom pa njegova mama nikoli ni uspela priti v Slovenijo, ampak jo je tragičen tok dogodkov odnesel drugam, njegov oče pa se je čez nekaj let ponovno poročil z Valerijo in Sunčan je dobil polsestro Zarjo. V razpletu zgodbe izvemo, kako slepi najstnik doživlja sončni mrk, kaj se je zgodilo s Sunčanovo mamo in katero dekle mu je na koncu ukradlo srce.
Druga izdaja te knjige je izšla leta 2023 pri založbi KUD Sodobnost International.
Po uspešnici Srce Himalaje nam Maud Ankaoua v svojem drugem romanu Zadihaj! ponuja pravo zakladnico modrosti, človečnosti in optimizma. Čeprav je knjiga podana v obliki pripovedi, se lahko bere tudi kot priročnik za osebnostno rast, saj nas skozi pretresljivo zgodbo vodi do ključnih spoznanj o življenju, strahu in smislu.
Zgodba spremlja tridesetletnega Mala, mladega strokovnjaka za razvojne strategije, ki ga službena pot pripelje v Bangkok. Tam po naključju izve pretresljivo novico – njegovo življenje se bo kmalu izteklo. Ko se že zdi, da je izgubil vso upanje, sreča skrivnostno starko, ki mu ponudi nenavadno priložnost: v zameno za trideset dni njegovega življenja mu bo razkrila ključ do resnične sreče. Tako se začne Malaova pot samospoznavanja, na kateri spoznava, da vse, kar doživljamo, nosi svoj namen in da se v preteklosti skrivajo neprecenljive lekcije.
Avtorica v knjigi spretno prepleta zgodbo, ki bralca spodbuja k razmisleku o lastnem življenju. Njena pripoved je lahkotna, a hkrati polna globokih spoznanj, ki nas vabijo, da premagamo strahove, sprejmemo preteklost in začnemo živeti bolj pristno ter izpolnjeno.
Roman Zadihaj! je navdihujoče potovanje skozi modrosti, ki lahko pomagajo vsakemu, ki išče svojo pot. S svojo toplino, življenjskimi nauki in eksotičnim ozadjem Tajske je knjiga odlično branje za vse, ki si želijo prebuditi svoj notranji mir in pogum za spremembe.
in nato