skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Sunek s sulico

V pesniški zbirki Sunek s sulico je doma pojemajoča svetloba, ki zažari v polnih barvah le še na trenutke in samo zato, da bi izostrila zavedanje o temi. Pesnik je na sledi modernistične tradicije z njenim svobodnim kombiniranjem besed in polsanjskimi, včasih asociativnimi podobami, ki najlepše zaživijo v ljubezenskih legah te poezije. Opravljajo pa izrazito lepotno funkcijo, ki je včasih v vlogi zatemnjevanja pomena, da bi ga lahko kasneje spet dešifrirala. To izzveneva kot zaganjanje v telo besede, ekstatično in sunkovito razdejanje njenega drobovja, da bi se doseglo golo bistvo, tisti nedoumljivi glas, ki si prisvoji pesnikovo grlo. Na trenutke se pesnik še občuti kot vezivo, ki lahko združi »svet v polovicah«, a to vse bolj dojema kot iluzijo. Prepoznava se v brezdomcu »na dolgi samotni poti k samoti«, ki ga »čuti z zaprtimi očmi« in mu jemlje nedolžnost »v popolni temi«. Tema je utelešena v vranu in krokarki, temnih bitjih v pesniku, ki kljuvata iz podzavesti v zavest kot teman spomin, ki onemogoča »preselitev v sublimno«. Sublimno pa za Kocbeka pomeni možnost sprejemanja in oddajanja kozmične energije, ki v preroških legah te poezije omogoča z jezikom – ognjem nagovoriti brate in sestre. V Krokarki označi svoj jezik z izrazom »moškost«, v Bobnih iz besed »brizga kri«, v Bratih in sestrah ga enači z ognjem, v Evridiki ga imenuje »nabiti jezik«, s čimer podaja njegovo energetsko moč, ki je značilna tudi za lege brez središča in padanje vase. Jezik je ogledalna slika lastnega jaza: »Večji in zrelejši je, bolj teman vrešči.« Ravno v temnih legah pa Kocbek vidi možnost izrekanja bistvenih reči, v njih prihaja do izraza lastna neponovljivost: »Mojih besed ne more nihče več izreči, ta noč je moja.« Biti v milosti besede je lahko strašno, saj grlo ni zmeraj pripravljeno nanje: »Oče, kaj naj naredim s pesmijo, ki me je začela / prehitevati?« Jezik je lahko v vlogi zavojevanja sveta, ta potrebuje kri, ki naostri »vreščečo sulico«. Pesniška beseda mora biti spontana in iracionalna, kajti »tvoja beseda ovene, ko jo misliš«. Vodi naj jo strast, razum mora zavreči kot balast. V pesmi Narcis pravi: »Razum je zid, bodalo, sulica, ki v tkivo se zažira«, saj se sulica, ki poskuša markirati svet in si prilastiti drugost, slej ko prej obrne proti pesniku samemu. Ne doseže »vnebovzetja«, ampak se zarine v njegovo drobovje, odvzame mu občutek »središča neznanskega gibanja« in sproži »ejakuliranje praznine«. »Breztežnost v gibanju« in dviganje v višino se menjujeta z občutkom tujstva »v lastnem grobu«, v katerem so vsi nagovori in vsa ljubljenja usmerjeni le še na samega sebe. Takrat pa je tudi najbolj v odnosu do svojih bitij teme, ki se jih da v visokem hipu premagati in s tem doseči vstajenje »med padanjem vase«. Pesniška zbirka Sunek s sulico preseneča z izrazito ambivalentnostjo upodobljenih stanj in tako daje vtis sprotnega použivanja telesa, ki izgoreva skozi lavo besed. Do izraza pa prihaja tudi zavedanje o ničnosti zemeljskih stvari, ki najbolj boleče izzveni v verzu: »Na mojem čelu vozovnica – nikamor!«

Nekaj je v vodi

Gre za napet psihološki triler, ki na trenutke deluje skoraj filmsko. Zgodba spremlja mladoporočenca, Erin in Marka, ki je pred odhodom na medene tedne v eksotične kraje izgubil službo. Sprva se zdi, da bosta prav na tem potovanju zasnovala nove cilje za prihodnost, ter ponovno okrepila in nadgradila svoj odnos, a idilično okolje kmalu prekine nepričakovano odkritje v morju. To sproži verigo odločitev, ki glavna protagonista potisne v svet laži, skrivnosti in vse bolj zapletenih moralnih kompromisov.

Roman ni prežet s klasičnimi detektivskimi zapleti, temveč temelji na psihološki napetosti. Bralec ves čas sluti, da se stvari ne bodo iztekle dobro, a kljub temu z zanimanjem spremlja, kako daleč sta glavna lika pripravljena iti, da bi zaščitila sebe, svojo zvezo in predstavo o varni prihodnosti.

Roman se bere izjemno tekoče in  postavlja v ospredje človekove vzgibe in odločitve v nevsakdanjih, mejnih situacijah. Prav zaradi tega deluje zgodba naravno, prepričljivo in čustveno učinkovito, saj bralca ves čas tiho sili k vprašanju, kako bi sam ravnal v podobnem položaju.

Catherine Steadman je britanska pisateljica in igralka, ki je pred literarnim prebojem ustvarila uspešno igralsko kariero, njeno igralsko in scenaristično ozadje pa se močno odraža tudi v načinu pisanja. Roman Nekaj je v vodi je njen prvi psihološki triler, ki je bil med bralci zelo opažen. Postal je uspešnica in se uvrstil na več prodajnih lestvic, s čimer je Steadmanovo uveljavil kot novo ime sodobnega psihološkega trilerja.

Smešne ljubezni

Smešne ljubezni je zbirka sedmih kratkih zgodb, ki jih je kultni češki pisatelj Milan Kundera izdal leta 1969.  

Gre za lahkotna, zasukov in presenečenj polna besedila, ki očarajo s prefinjeno komičnostjo in nepredvidenimi zapleti. Žalostne in tragične pripetljaje, ki neizogibno nastajajo v ljubezni, Kundera mojstrsko spreminja v humorja polne zgodbe, ki bralca prek natančno dodelanih psiholoških profilov junakov popeljejo v intimni svet doživljanja medosebnih odnosov. 

Že sam nastanek knjige je povezan z “željo po zabavi in razvedrilu” avtorja samega. Vsaka zgodba je svet zase – povezujejo jih zgolj obravnavane tematike (ljubezen, odnosi, (politična) satira), ki jih Kundera obravnava v vseh svojih delih in za katere je dejal, da ga tako navdušujejo in navdihujejo kot tudi omejujejo. A prav ta češki pisatelj, ki se je zaradi “protipartijskega” delovanja in težav z oblastjo leta 1975 preselil v Francijo, zmore iz vsakdanjih situacij in dogodkov, prehitro spregledanih ali zbanaliziranih, pričarati presenetljive pripovedi o ljubezni, življenju in odnosih nasploh. Njegov način pripovedovanja bralcu svet razkriva na povsem nov, zanimiv in – čeprav bo čez nekaj let že stoletnica njegovega rojstva – presenetljivo svež način

Večno aktualno branje, ki se dotakne vsakogar.

Mati Ivana Angelska

Jaroslav Iwaszkiewicz (1884-1980) velja za enega najpomembnejših sodobnih poljskih pisateljev, ki se je bralcem najbolj zapisal v spomin s svojimi kratkimi zgodbami in novelami, med katerimi je največ prahu dvignila Mati Ivana Angelska, ki je izšla leta 1946 v zbirki Nova ljubezen. V nasprotju z večino literarnih kolegov, ki so se v svojih delih neposredno posvečali refleksiji terorja pravkar končane druge svetovne vojne, je Iwaskiewicz z Mati Ivano Angelsko odpotoval v daljno preteklosti in s te “varne” časovne distance obravnaval aktualne problematike poljske družbe kot so morala, krivda in posameznikovo soočanje z obstojem čistega zla.

Novelo so navdihnili resnični dogodki iz leta 1633, ki so se pripetili v francoskem mestu Loudun; v bližnjem uršulinskem samostanu se je med redovnicami pojavilo več primerov domnevne obsedenosti s hudičem, vraževerno prebivalstvo in oportunistična cerkvena oblast na čelu z zloglasnim kardinalom Richelieujem pa je našla krivca v priljubljenem duhovniku Urbainu Grandieru, sicer kardinalovem velikem nasprotniku, ki je bil v odmevnem sodnem procesu obsojen na smrt na grmadi. Iwaszkiewicz je novelo prestavil iz Francije na rodno Poljsko in sicer v odmaknjeno mesto Ludinj na vzhodu države blizu Smolenska; tja nekega dne prispe idealistični jezuit Jožef Surin, da bi na zahtevo cerkve izpeljal proces izganjanja hudiča, ki naj bi obesedel redovnice na čelu s prednico matero Ivano Angelsko. Med bivanjemu v Ludinju se izkaže, da Surinova vera in volja nista tako močni kot se je sprva zdelo, saj se duhovnik razgali v vsej svoji ranljivosti, čustveni nestabilnosti (slednjo skuša zatreti s pogostim fizičnim samopoškodovanjem), erotični nepotešenosti in večnem strahu pred samoto.

Mati Ivana Angelska je psihološko kompleksna in z grozljivim vzdušjem zaznamovana novela, ki jo je moč razumeti kot pisateljevo subtilno analizo človekovega razumevanja zla in kritiko oblasti, ki je tokrat resda cerkvena, vendar s svojimi manipulativnimi prijemi in željo po kontroli spominja na oblast v vseh možnih oblikah. Novela je bila deležna tudi kultne filmske adaptacije v režiji Jerzyja Kawalerowicza, ki je ob izidu leta 1961 prejela posebno nagrado za režijo na Festivalu v Cannesu.

Najemnica

Freida McFadden bralce osvaja z vrsto napetih romanov, ki so že prevedeni v več kot 30 jezikov. Serija Hišna pomočnica je postregla z nizom treh romanov, sicer pa se večina njenih del bere samostojno. Tako tudi roman Najemnica. Osrednji lik je Blake Porter, uspešen mladenič s simpatično in prijazno zaročenko, ki ga podpira. A njegovo življenje se prične iz danes na jutri spreminjati na slabše. Spre se s sosedom in naenkrat izgubi službo, čeprav ve, da konkurenčnemu podjetju ni predal nobenih podatkov. V svoj dom sta s Kristo primorana sprejeti neznanko ali neznanca, saj ne hipoteke ne zmoreta več odplačevati. Po razgovorih s kandidati za najem sobe se odločita za Whitney, ki deluje kot prijazno in redoljubno dekle. A po njenem prihodu se Blakovo življenje še dodatno sesuje. Zdi se, da se je z Whitney njihova kuhinja spremenila v leglo mušic, da kali nočni mir in je nekako spravila svojo šminko na njegovo srajco, da sedaj Krista misli, da jo poleg vsega še vara. Blake postaja vse bolj sumničav in prične brskati po Whitneyini preteklosti. Je ona res to, za kar se izdaja? Ali pa mu bo brskanje še dodatno otežilo življenje. McFaddenova je pripravila nepričakovan preobrat, ki zgodbo začini do te mere, da je enostavno ne morete odložiti vse do zadnje strani.

Otroci so zakon

Mélanie se po ponesrečenem nastopu v eni od resničnostnih oddaj poroči z Brunom. Kmalu se jima rodita fantek Sammy, dve leti kasneje pa še deklica Kimmy. Neuresničena želja po slavi ter uspeh nekaterih drugih otroških kanalov na Youtubu, njuno mamo spodbudita k snemanju družinskih trenutkov. Po prvih objavljenih posnetkih njihov kanal Happy prosti čas začne spremljati vse več ljudi, kontaktirajo jih različna podjetja, preizkušajo brezplačne igrače in promovirajo izdelke glede na sklenjene pogodbe. Čeprav se zdi dogajanje zabavno, za otroka nenehno igranje vlog več ur dnevno postaja utrujajoče. Ko Kimmy nekega dne pri igri z drugimi otroki izgine, se Mélanie začne podirati svet.

Vzporedno spremljamo zgodbo mlade Clare, ki se po izgubi staršev pridruži kriminalistom pri iskanju šestletnice Kimmy. Primer jo vse bolj obseda, ko z analizo posnetkov odkriva temne plati najuspešnejšega francoskega družinskega kanala.

Inovativna forma poleg tekočega besedila vključuje obnove posnetkov ter poročila z zaslišanj. S svojo vsebino bralce udari brez prizanašanja. Razrešitev primera ni edini cilj, saj se ne izogne prikazu posledic nenehne izpostavljenosti kameram pri nekdanjih otroških zvezdnikih. Roman presega kriminalni žanr, saj v preiskovanje izginotja Kimmy vpelje družbenokritičen pogled na varljiva, idealizirana življenja mnogih otrok, ki so bili izpostavljeni javnosti. Resničnostni šovi so snemanje vsakdana približali množicam, ki z navdušenjem sanjajo o svojem trenutku slave. Ob istočasnem skokovitem razvoju tehnologije, lahko vsakdo ustvari svoj profil na množici različnih družbenih omrežij in nalaga posnetke, fotografije. Kdorkoli lahko poskuša najti pravi recept za uspeh. Delphine de Vigan se dotakne tudi zakona, ki sicer naslavlja omejitev otroškega dela, a obenem pušča sive lise, ki jih posamezniki spretno izkoriščajo. Provokativno branje (z izzivalnim naslovom in naslovnico) za vse, ki si drznejo pogledati v digitalni svet brez filtra.

Delphine de Vigan je leta 1996 rojena francoska pisateljica, ki je za svoja dela prejela številne literarne nagrade, po njenih romanih so posneli več filmov. V slovenski jezik imamo preveden še njen mladinski roman No in jaz.

 

Obžalovanje

Colleen Hoover je ameriška pisateljica, znana predvsem po romanih za mlade odrasle in odrasle bralce, ki pogosto združujejo elemente sodobne romantike, drame in psiholoških tem. Hoover je avtorica številnih najbolje prodajanih knjig, ki so bile prevedene v več jezikov, nekatere pa so tudi v postopku filmskih priredb. Njena najbolj znana romana sta Konča se z nama in Resnica o Verity.

V knjigi Obžalovanje (Regretting You) avtorica opisuje odnos med hčerko Claro in matero Morgan, ki se po tragični prometni nesreči, v kateri Clara izgubi očeta Chrisa in teto Jenny, Morgan pa moža in sestro, začne rahljati.

Morgan je že zelo zgodaj postala mama in da bi svoji družini zagotovila stabilnost, se je odpovedala lastnim sanjam. Clara pa nasprotuje njeni strogi vzgoji in si želi več svobode, zato je podporo pogosto poiskala pri teti. Po nesreči vsaka po svoje žalujeta za ljubljenima osebama, kar njuno, že tako napeto razmerje, popolnoma poruši.

Morgan in Jonah (sestrin partner) kmalu izvesta za mnogo skrivnosti, ki sta jih imela Chris in Jenny. Prisiljena sta se soočiti z bolečimi resnicami, zato postaneta drug drugemu v tolažbo. Clara pa v tem času doživi tudi prvo najstniško ljubezen, a se hkrati spopada z občutki krivde in žalosti. Meni, da še ni čas, da bi bila srečna, saj je prehitro po tragični izgubi.

Skozi zgodbo mati in hči spoznata, da ljubezen ni popolna, da ljudje delamo napake in da je odpuščanje ključno za čustveno okrevanje. Postopoma dosežeta notranji mir, kar jima omogoči, da ponovno zgradita svoj odnos in se zopet zbližata.

Roman je napisan z dveh perspektiv – materine in hčerkine, kar omogoča bolje razumevanje njunih čustev in pogledov na dogajanje. Zgodba je bila tudi filmsko uprizorjena.

Jaz, Koriandra

Čarobna, napeta in temačna zgodba Koriandre Hobie, ki se rodi v Londonu leta 1643, se razvije v sedmih delih. Dogaja se med državljansko vojno in usmrtitvijo kralja Karla I., ko so za nekaj let deželi zavladali puritanci pod vodstvom poveljnika armade Oliverja Cromwella.

Prijetno otroštvo Koriandre se prekine s prihodom črnega krokarja in smrtjo njene matere. Nato v njeno življenje stopijo debela in gnilozoba Maud, njena hči Ester, ter pridigar Arise Fell, ki je videti, kot da bi bil poslan od hudiča. Vse se obrne na glavo, Koriandro zaprejo v leseno skrinjo, in takrat pristane v čarobnem svetu, ki ga prepozna iz stenskih poslikav v svoji sobi. Čarobni elementi, kot so srebrni čevlji, vilinska senca in začarani princ, in se pojavljajo od začetka pripovedi, se začnejo razodevati. Mi pa sledimo zapletom kot so ugrabitve, umori in romance likov, ki se skozi zgodbo še pojavljajo v zatohlem Londonu.

Sally Gardner se je rodila v Londonu, kjer tudi živi. Je ilustratorka in uspešna britanska pisateljica predvsem otroških in mladinskih knjig, za odrasle piše pod psevdonimom Wray Delaney. Njena dela so prevedena v več kot petindvajset jezikov, prav tako je večkrat nagrajena avtorica (Stockton Children’s Book of the Year 2007, Costa Book Award 2012, Carnegie Medal 2013).

Kljub napovedim, da bo zaradi disleksije celo življenje ostala nepismena, se je pri štirinajstih letih naučila brati in pisati ter se nato uspešno šolala. Vpisala se je v London Art College, ga uspešno dokončala in potem diplomirala še iz gledališkega oblikovanja kostumov v Newcastle Theater University. Tam je kasneje tudi delala kot oblikovalka. Ena prvih iger, pri kateri je delala, je bila The Good Woman of Szechuan Bertolta Brechta. Kasneje se je zaposlila v Royal Court Theatre. Prvo knjigo je objavila leta 1993, od takrat je izdala več kot 40 del za otroke, šest mladinskih romanov in dva romana za odrasle. V slovenščino so prevedene njene tri pravljice iz serije Gospod Tiger, Betka in …, mladinski roman Črviva luna in roman za odrasle – Rdeča ogrlica.

Ne še čisto mrtva

Holly Jackson, britanska avtorica priljubljene mladinske serije Pridna punca preiskuje umor, se tokrat vrača z napetim kriminalnim romanom za odrasle, ki bo zagotovo navdušil tudi njene mlajše bralce. Ne še čisto mrtva je nekoliko nenavaden kriminalni roman, saj zgodbo spremljamo skozi oči žrtve, ki ima na voljo le nekaj dni, da razreši lastni umor.

Glavna junakinja Jet Mason je bila po zabavi na noč čarovnic napadena. Sprva misli, da je napad preživela, a jo zdravniki kmalu soočijo z žalostno resnico. Njena poškodba je usodna in ji ostaja le še približno sedem dni življenja. Jet se zaveda, da se njen čas neusmiljeno izteka. Ker tokrat svojih obveznosti ne more preložiti na kasneje (kot ima v navadi), se odloči, da ne bo obupala in da bo zadnji teden življenja izkoristila za iskanje resnice – kdo jo je napadel in zakaj. Pri tem ji ob strani stoji Billy, najboljši prijatelj iz otroštva, s katerim se ponovno zbližata. Med raziskovanjem umora se razkrivajo družinske skrivnosti, stare rane in napeti odnosi, ki zgodbi dodajo dodatno plast dramatičnosti. Jet kljub svoji usodi ohranja smisel za humor, s katerim popestri marsikatero resno situacijo in spravi sogovorce v zadrego. Ji bo uspelo razrešiti lasten umor, preden bo prepozno?

Posebnost romana je prav v perspektivi. Običajno v kriminalnih romanih spremljamo preiskovalca, medtem ko žrtev nima glasu. Tokrat pa bralec ves čas sledi Jetini tekmi s časom, kar ustvarja občutek tesnobe in hkrati močne življenjske energije. Knjiga bo navdušila vse, ki iščejo svež pristop h kriminalnemu žanru. Roman je bil leta 2025 na portalu Goodreads izbran za zmagovalca med detektivskimi trilerji (kategorija Mystery & Thriller).

Kako so Švedi uresničili sanje

Julija Back, nova županja mesta Halstaholm, ki leži »streljaj« stran od glavnega mesta Švedske, si za prvo nalogo zastavi ponovno oživitev mesta in nekdanje tovarne pnevmatik. Tovarna je kljub temeljiti prenovi pred enajstimi leti zašla v težave in bila nazadnje zaprta. Nekdaj rastoče mesto, v katerem so vsi verjeli v svetlo prihodnost, je po zaprtju tovarne začelo počasi, a vztrajno propadati. Prebivalci so se množično izseljevali v Stockholm in druga švedska mesta, saj doma niso več našli novih zaposlitvenih priložnosti.

Med brskanjem po spletu Julija naleti na novico, da nemški megakoncern Sanjska postelja prihaja v Stockholm. Odloči se, da bo poklicala na sedež podjetja v Hamburgu in generalnega direktorja Konrada Kaltenbacherja poskušala prepričati, da je nekdanja tovarna pnevmatik idealna izbira za njihovo novo tovarno v Skandinaviji. Zaveda se, da bo morala izpolniti številne zahteve koncerna, zato se takoj loti dela.

Ustanovi delovno skupino, ki jo sestavljajo: nekdanji zaposleni v tovarni pnevmatik in danes brezposelni Bosse Balin, desetletni Peter, ki tekoče govori nemško, gospa Johansson, upokojenka in nekdanja sodelavka mladinskega centra, ter ona sama. Pomaga jim tudi njena tajnica, gospa Harriet. Vsak član skupine dobi natančno določeno nalogo, ki jo mora opraviti pred obiskom generalnega direktorja.

Bosse Balin mora pripraviti nov urbanistični načrt in zagotoviti ekskluzivno zemljišče ob jezeru, kjer bi si generalni direktor lahko zgradil novo domovanje. Ker je Petrova mama Nemka in deček tekoče govori nemško, dobi nalogo organizirati tečaj nemškega jezika za učitelje domače šole. V prihodnjem šolskem letu naj bi se v mestu odprla šola z nemškim učnim jezikom. Gospa Johansson mora prepričati Borjeja Bolmgrena, lastnika hiše in zemljišča, na katerem je predvidena gradnja večjega parkirišča za potrebe nove tovarne, da občini proda svojo nepremičnino. Harriet pa mora poiskati primerno darilo za direktorjevo ženo.

Vse poteka gladko, dokler informacija o morebitnem konkurentu za sedež megakoncernove tovarne ne doseže Stockholma. Samostojni svetovalec Kenneth Carlander je odločen, da bo Sanjska postelja svoj sedež postavila v prestolnici. Na skrivaj se odpravi v Halstaholm, kjer se poveže s protestnim politikom Hassejem Eriksonom in skuša preprečiti prihod megakoncernа v mesto. Mu bo uspelo?

Jonas Jonasson (roj.1961) je švedski pisatelj in novinar, znan po svojem prepoznavnem slogu: kombinacije satire, humornega pripovedovanja in nenavadnih zgodovinskih preobratov. Mednarodno slavo je dosegel z romanom Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil. V svojih delih se pogosto norčuje iz politike, ideologije, oblasti in človeške neumnosti.
Delo Kako so Švedi uresničili svoje sanje se umešča v Jonassov značilni satirični pogled na družbo. Skozi pretiravanje in duhovite situacije bralca spodbuja k razmisleku o sodobni družbi. To je knjiga, ki vas bo zagotovo nasmejala.