skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Odrasli srednjih let (30–59 let)

Mushi mushi

 

Pričujoči Echartov citat lepo opiše legendarno zbirko prvih slovenskih haikujev izpod peresa, ob nastanku pesmi petindvajsetletnega, Milana Dekleve. V pesmih se tradicionalno subtilno izrazita nastanek in intenzivno bivanjsko občutje nastalega sveta. To potrjuje tudi izbira medija: Haiku je starodavna japonska oblika pisanja, z verzno-zlogovno strukturo 5 7 5, s katero so se v obdobju srednjega veka urili in tekmovali japonski plemiči, prvotno v obliki improvizirane daljše pesnitve (renga), iz katere so izluščili uvodne verze (hokku); ti verzi namreč zajemajo bistvo pesmi in zato posledično prevzamejo obliko samostojne pesmi (haiku). Pesniku tako na koncu ostane na razpolago preostane zgolj par besed da ujame trenutek, k temu pa spodbuja tudi bralca, saj je, kot v spremni besedi trdi Tomaž Kralj:

“… vsak izmed nas pesnik, samo tega ne ve ali pa ne zna aktivirati te energije. Biti pesnik ne pomeni pisati pesmi, to pomeni biti pesem, se zavedati svoje tisočletne konstante, biti razpoložljivost in ultimativna danost. Ni nas, je samo pesem. Tako si prisvojimo stanje, v katerem spoznavamo svet v zrnu peska in preživljamo večnost v trenutku. Neskončnosti se združujejo na dlani in ob reki je poleti hladneje kot ravnini. Milanove pesmi so vse to, vendar vam tega ne bodo razodele. Milan vam lahko nekaj pove, ampak ne bi razumeli. Ko izkusite, mu ni treba povedati. To je kakor LSD. /…/ dokler znanje ne zraste v vas, nima za vas nobene resnične vrednosti.”

“Ptič v slemenu. / Veter iztrga zatič. / Kdo vrata odpre?” str. 51

Naslov “mushi mushi” iz japonščine prevajamo kot “toplo vlažno”, na prvo asociacijo pa bi naslov marsikoga lahko spomnil tudi na kakšen drugi pomen besede “mushi”; npr. kitajsko “mushi” = zmaj, japonsko “mushi” = žuželka, oziroma nemški prevod, ki pomeni muca (pussy). V vseh primerih pa naslov nakazuje z energijo nabit, erotično-čutni del zbirke, ki je notranje deljena na tri poglavja: Glasba, Ljubezen in Svet, vsako s po sedemnajstimi pesmimi, ki so znotraj poglavij tematsko uvrščene; k vsebini močno doprinesejo tudi impresionistične črno-bele ilustracije in fotografije Kostje Gatnika.

“Bodiva ogenj, / sezuta misel naju / hoče kot pepel.” str. 35

Milan Dekleva (rojen 1946) je diplomiral iz primerjalne književnosti na FF UL. Do sedaj je objavil več kot dvajset knjig poezije in drugih literarnih del. Prejel je več nagrad: Prešernovo nagrado za življenjsko delo, Rožančevo nagrado za eseje, Veronikino nagrado za poezijo in druge. Zbirka je avtorjevo prvo literarno delo, prvi ponatis doživela leta 2005 pod naslovom Muši Muši = Mushi Mushi, pri Društvu Apokalipsa.

Tukaj ste : roman

Michael in Marnie sta na prvi pogled popolno nasprotje. On je zadržan učitelj geografije, zaljubljen v zemljevide, red in tišino. Ona je duhovita, umetniška duša z impulzivnim značajem in skrbno zgrajenim obrambnim mehanizmom, za katerim skriva bolečine iz preteklosti. Oba prihajata iz razbitih, dolgoletnih zvez in vsak na svoj način nosita posledice – osamljenost, razočaranje in občutke izgubljenosti.

Na večdnevni pohod po znameniti poti Coast to coast ju povabi skupna prijateljica. Sprva je hoja skozi slikovito, a tudi zahtevno angleško pokrajino – od romantičnih jezer v Lake Districtu do vetrovnih prostranstev Yorkshire Dales – polna nerodnosti, tišine in nepovezanosti. A narava in hoja odpirata prostor za novo bližino in pomagata pozdraviti, kar se je zdelo nepovratno izgubljeno.

Nicholls, priljubljeni britanski pisatelj, znan po uspešnicah En dan in Midva, mojstrsko prepleta humor, melanholijo in toplino ter postopno, brez sentimentalnosti, gradi odnos, ki temelji na ranljivosti, spoštovanju in pristnosti.

Tukaj ste ni ljubezenski roman v klasičnem pomenu, temveč nežna zgodba o okrevanju, iskanju smisla in človeški potrebi po povezanosti – s seboj in z drugimi. Knjiga bo prav gotovo zadovoljila tudi ljubitelje pohodniških romanov.

Sonce vzhaja in zahaja

Ernest Hemingway je priznan ameriški pisatelj in novinar 20. stoletja, prejemnik Nobelove in Pulitzerjeve nagrade. Napisal je številne romane in novele, najbolj znani so Zbogom, orožje, Komu zvoni in Starec in morje.

Njegov prvi roman Sonce vzhaja in zahaja je posvečen kulturi španskih bikoborb, napajal se je v dekadentnem, boemskem Parizu. V sebi nosi vse tiste elemente, zaradi katerih Hemingway slovi kot pisec, pa naj gre za vsebinske ali slogovne posebnosti. Prepoznaven je po t. i. ledenogorskem, minimalističnem slogu, kar pomeni, da pisatelj sicer pove malo, a vse neizrečeno bralci občutimo zelo močno. Jezik je osupljivo čist, preprost, natančen, a izjemno globok.

V ospredju romana je skupina ameriških in britanskih pisateljev, ki kmalu po doživetih grozotah iz prve svetovne vojne živi kot pariška izgubljena generacija, kateri je vojna vzela iluzije, mladost in vero v prihodnost. Oropani so vseh vrednot in nemočni pri uresničevanju želja vpričo žarečega sonca, ki hiti prek obzorja. Ranjeni liki se utapljajo v alkoholu in se zatekajo h kratkim užitkom, bežnim zvezam, potovanjem. A v tem notranjem neredu je skrito tudi hrepenenje po globljem doživetju življenja. Moč in veličina sta v baskovski in španski zemlji, bikoborbah, kjer se zlijeta človek, zemlja in smrt.

Prvoosebni pripovedovalec nam razkriva, kako krhki so človeški odnosi, kako težko je ljubiti in kako upanje, kljub vsemu, včasih še vedno vzhaja – kot sonce, vsak dan znova. Protagonist romana je ameriški novinar Jake Barnes, ki je na fronti v Italiji izgubil svojo moškost. S »preklemansko čedno« svobodnjakinjo Brett Ashley sta zvezana z ljubeznijo, ki se zaradi njegove impotentnosti ne more povsem uresničiti, »lady« pa zapeljuje več moških in svojo seksualnost izraža brez zadržkov.

Roman Sonce vzhaja in zahaja je realističen, saj je dogajanje postavljeno v realen prostor (Pariz, Pamplona), opisuje resnično življenje po 1. svetovni vojni in vključuje resnične osebnosti takratnega družabnega življenja. Ernest Hemingway je nekoč zapisal: »Vsem dobrim knjigam je skupna ena stvar – vse so resničnejše, kot če bi se v resnici zgodile.«

Naslov je povzet iz biblijskega odlomka, ki prinaša spoznanje o minevanju ljudi in o večnosti narave, ki se ciklično giblje. Če želi človek najti svoje mesto, ga mora izmeriti po soncu in zvezdah. Sporoča nam, da življenje, kljub bolečinam in neuspehom, teče dalje. Sonce bo še kar vzhajalo in zahajalo, ljudje bodo še kar živeli, umirali in se neizpolnjeno ljubili. Nikakršnega razloga ni, da bi človek v temi gledal na stvari drugače kakor jih pri luči.

Podrobnosti

Roman Podrobnosti je četrto delo švedske novinarke in pisateljice Ie Genberg in prvo, ki ga lahko beremo tudi v slovenskem jeziku. V izvirniku je izšel leta 2022, zanj je avtorica prejela nagrado za najboljši švedski roman in bila uvrščena v ožji izbor za mednarodno nagrado Booker.

Uvodno poglavje bralca popelje v stanovanje, kjer neimenovana junakinja preboleva virozo. Pod vplivom bolezenske vročice se v njej prebudi želja po vnovičnem branju določenega romana. Ko na njegovi uvodni strani prebere posvetilo, jo posrka v tok spominov.

Delo sestoji iz štirih poglavij, vsako je namenjeno osebi, s katero je protagonistka preživela del življenja. Johanni, Niki, Alejandru in Birgitte, njena mati. Poetično sprehajanje po preteklem bralcu odstira pogled v intimo medčloveških razmerij. Pripoveduje tenkočutno zgodbo o tem, kako odnosi nastajajo, kako se razvijajo in kako razpadajo. O tem, kako oblikujejo naš pogled nase in na svet, kako nas spreminjajo, kako ostajajo z nami tudi dolgo po tem, ko so se že iztekli …

Drobcen, a čustveno globok roman, ki bralcu veliko ponudi. Njegovo pozornost usmeri k bistvenemu. K le navidez majhnim trenutkom, ki gradijo naša življenja.

Kamp

K običajnemu poletju v hrvaškem nudističnem kampu sodi bolj ali manj pestra paleta dogodkov, ki skrbijo za vznemirjenje in možnosti za pašnjo radovednosti med dolgoletnimi pavšalisti. Pred dopustniškim mirom jih lahko reši že prihod novih gostov, nepoučenih o kamp kulturi in temu, kje jim je mesto v njihovi hierarhiji. Slovenske družine se povezujejo in družijo med seboj ter si, kadar v bližini ravno ni Nizozemcev ali Nemcev, izmenično hodijo na živce. V središču dogajanja je nekaj slovenskih pavšalistov, to sta sestri knjižničarki Marjeta in Darja, med seboj različni, kot so lahko sestre, zakonski par oblastne Vere in priljudnega Borisa ter nenavadna dvojica matere in hčere, Ane in Ive, ki sta izgubili moža oz. očeta. Bližina naravi tukaj pomeni tudi bližino ljudem in ni za nežne ali vase zazrte duše. Soseda bo opazila, kdaj srkneš jutranjo kavo in se skušala vriniti na pogovor, sosedov otrok te bo v času redukcije videl uporabljati vodo za spiranje morske soli, sosed pa bo na vsak način skušal pri čem pomagati, dokler njegovo vtikanje ne povzroči škode.

Alenka Vesenjak v prvencu zajame dogajanje ene poletne sezone, vrvež v kampu opisuje brez grenkobe, z duhovito radovednostjo – vsem dobro znane človeške muhe so v takšnih mikrokozmosih toliko bolj očitne. Hkrati roman ne ostaja le na površju, upa se spustiti tudi v resnejše in intimnejše tone, nenazadnje pa se zaveda, da so ljudje drug drugemu lahko tudi v oporo in ne le pekel. Avtorici, ki sicer deluje kot kulturna novinarka, jezik predstavlja domače orodje in zna z veliko berljivostjo odlično ubesediti pogovorne registre kampistov, ljudem in dogodkom pa vdahniti karakter.

Vprašaj srce

Lirična pripoved Mirjam Senica, avtorice več strokovnih monografij in znanstvenih člankov ter po srcu umetnice in slikarke, ima naslov Vprašaj srce. Posvetila jo je Aniti Ogulin in vsem milim ljudem. Vsebina knjige se povezuje s slikarsko zgodbo avtorice, ki s svojimi Milinkami med ljudmi širi sporočilo, da so »Milinke Mir in Dobro v nas«. To je zgodba o zvezdi na nebu, ki opazuje utripajoča življenja rastlin, živali in ljudi. Opazi milijone otrok, ki potrebujejo mir in radost v srcu. Poboža ljudi, ki trpijo, čeravno je brez moči, da bi lahko kaj spremenila.

Je zgodba o deklici Luni, ki je kot sončni žarek, ki sveti v dan. A kdor pozorno gleda, lahko opazi, da je njena energija omejena in da so dnevi, ko sveti močneje in rahleje. Tudi v Luninem življenju so izzivi, skozi katere bíje bitke. In ker ima zvezda to moč, začne kukati v njeno srce in odpirati poti … Na eni od njih spozna čudovito punčko Milinko.

To je zgodba o Luni in Milinki, o povezovanju in tkanju vezi, osnova katerih je pogovor, o iskanju svetlobe v nas in širjenju svetlobe na druge. O spoznavanju, da smo vsi eno. Pesnica dr. Glorjana Veber je v spremni besedi zapisala, da knjiga Vprašaj srce bralce »spodbuja, da prepoznamo uglasitev lastnih izkušenj, melodijo, ki nas spominja, da v vsakem izmed nas leži skrito bogastvo, ki čaka, da ga odkrijemo in izrazimo. Ljubezen ni le občutek, temveč dejanje, ki preoblikuje nas in svet okoli nas.« Knjiga je zelo interaktivna in daje prostor bralcu, da postane soustvarjalec zgodbe.

Scandinavian Star. Del 1, Polni žepi

Rdeča nit roman je požar na trajektu Scandiavian Star, ki se je zgodil 6. aprila 1990. V nesreči je izgubilo življenje 159 ljudi. Požar naj bi zanetil požigalec, ki pa je med nesrečo umrl. Z ladjo sta povezana tudi Kurt in Maggie, osrednja lika v romanu. O njima in njuni hčerki Sofie pripoveduje zunanja opazovalka. Kurt vodi donosen posel, je avtoprevoznik. Avtobusno podjetje mu prinaša dobiček in sprašuje se, kako oplemeniti denar, ki ga je privarčeval. Vloži ga v gospodarsko pomorsko družbo. Ladijski prevozi so na višku razvoja, to je čas, ko lahko v kapitalističnem sistemu zasluži tudi majhen človek. Je pa tudi čas, ko v Angliji stavkajo rudarji in se na Poljskem odvijajo stavke in demonstracije. In čas finančnih manipulacij ter prevar. Ob tej osnovni zgodbi pripovedovalka potuje skozi odnose med Kurtom in Maggie, z vsako stranjo nam odkriva zapletenost ljubezenskega razmerja, ki je vzklilo na pogorišču Kurtovega prvega zakona z Ullo.

Roman odpira več tem, v katere nas pripovedovalka vodi skozi kratka poglavja. Ljubezen, partnerski odnosi, otroci, mladost, preživetje, upanje, skratka življenje samo – v vse to vstopamo počasi, od strani do strani se nam razkriva svet 20. stoletja, družbene in politične okoliščine ter življenje preprostega , malega človeka in tistih, ki znajo na račun drugih izkoristiti dane finančne in pravne okoliščine. Preko Kurta in Maggie ter njunega življenja prispemo do ladje Scandinavian Star.

Asta Olivia Nordenhof je danska pisateljica in pesnica (1988). Avtorica je, najbolj preprosto rečeno, odlično ujela duha tistega časa. S čarobnostjo jezika je uspela prepričati bralce in literarne kritike. Za prvi del serije Scandiavian Star je prejela več nagrad.

Izvoljeni. Knj. 2, Pridi in poglej

Televizijska nadaljevanka Izvoljeni je postala svojevrsten fenomen, saj so ustvarjalci za pripoved o Jezusovem delovanju denar za snemanje zbirali kar s prošnjami za prostovoljne prispevke. Začetki so bili skromni, nato pa jih je presenetil odziv prvih gledalcev, ki so bili navdušeni nad videnim. Kmalu je nadaljevanka postala svetovna uspešnica, ki je navdušila milijone gledalcev. Po scenariju zanjo je priljubljen ameriški pisatelj Jerry Jenkins, oče režiserja  Izvoljenih Dallasa Jenkinsa, zgodbo prelil še v knjižno obliko. Pridi in poglej je druga knjiga v zbirki.

Začetek nas popelje najprej v leto 44. Jezusovi učenci se skupaj z njegovo materjo Marijo in drugimi svetimi ženami srečajo, da si podelijo zgodbe in osvežijo spomine na življenje z njim. Odločijo se, da jih bodo zapisali in ponesli v svet. Spominjajo se začetkov, ko je Jezus okrog zbiral učence, ki so se odzvali na njegovo povabil. Postaja čedalje bolj priljubljen učitelj in okrog sebe zbira številne množice.

Pisatelj zares spretno ubesedi, kako so se tudi učenci sami spraševali, kdo Jezus je v resnici. Čutili so, da gre za nekaj, kar jih presega. Obenem so jih težile povsem človeške napake – zamerljivost, nevoščljivost, nezaupanje, častihlepje, strah pred neznanim. Pred bralcem se vrstijo številni prizori iz Svetega pisma, ki so seveda napisani z veliko umetniške svobode. V sebi pa nosijo pristno svetopisemsko sporočilo. Nenadoma zgodovinske osebe, ki se zdijo tako zelo oddaljene, pred nami oživijo kot ljudje iz mesa in krvi. Tarejo jih podobne skrbi kot nas in imajo enaka hrepenenja, želje, upe. Med njimi pa gledamo podobo Maziljenca. Do vseh je enako spoštljiv, ljubeč potrpežljiv in milosten. In vsem prinaša isto sporočilo ljubezni, miru in pravice.

Čudovito branje, ki lahko nagovori prav vsakega.

Skoz pomladni dež bom šla : zbrane pesmi

Mila Kačič (1912–2000) se je rodila kot nezakonski otrok revni vzgojiteljici in premožnemu privatniku ter odraščala v reji pri zakoncema Kovačič. Bila je priznana igralka, najbolj poznana kot komedijantka, svojstven pečat je dala tudi slovenskemu filmu in televiziji. Svojo prvo pesem je napisala pri šestnajstih letih ter nato zrasla v čutečo tkalko besed, ki so rojevale poezijo v njenem srcu. Tone Pavček je o njeni poeziji zapisal: »Iz njenih pesmi žari žerjavica v telesu, trepeta ljubezen, ki je v vseh stvareh, ki se morajo iz ljubezni dati in iz ljubezni jemljejo, v sebi nosi gnezdo bolečine, zapuščenosti in grozo smrti, a, bolj kot to, jo čez vse zaznamuje mila otožnost zrenja na vse, kar je in ni minulo, kakor resnična pobožnost žene, ki sta ji pesem in življenje milost.«

Nova, prenovljena in razširjena izdaja njene zbrane poezije Skoz pomladni dež bom šla je v svojem bistvu še vedno subtilna in bogata. Prečudovita poezija, polna ljubezni, hrepenenja, (ne)moči, upanja, minevanja in življenja, je odsev njenega notranjega doživljanja, izpovedanega na čist in iskren način. V zbirki se prepletajo trije temeljni motivi: ljubezen do dragega moškega, senca smrti in materinstvo. Ti potujejo iz srca v srce. Intimno osebnoizpovedno zbirko dopolnjujejo iskriv spremni zapis Nataše Barbare Gračner, avtoričin življenjepis, osebna bibliografija, pregled njenih gledaliških vlog v gledališču, filmu in na televiziji ter seznam prejetih nagrad.

Tiha kristalizacija

V tej nenavadni zgodbi ostaja marsikaj nepojasnjeno, o dogajanju ne izvemo točno določeno ne kje in kdaj niti kako in zakaj. Je pa na neimenovanem otoku zelo oprijemljiva atmosfera terorja avtoritarnega režima, ki z zloveščimi enotami lovcev na spomine preganja tiste, ki imajo sposobnost ohranjanja spominov. Povsem nepredvidljivo namreč iz vsakdana prebivalcev otoka izginjajo različne stvari – znamke, klobuki, vrtnice, ptice, fotografije … Izginjajo iz njihovih misli in spominov, do njih ne čutijo nobene navezanosti več. Da bi bil zbris temeljit, te predmete tudi fizično uničijo. Za izginulim ne prihaja nič novega, ostaja le praznina. Večina otočanov spremembe, ki jih izginjanje prinaša v njihov vsakdanjik, sprejema pasivno brez upora in obžalovanja, sprijaznjeno z neizogibnostjo izgube. Ko izginejo še koledarji, otok obtiči v večni zimi.

Avtorica v ospredje ne postavlja toliko samega mehanizma izginjanja, temveč doživljanje osrednjega ženskega lika, ki je tudi pisateljica. Pokojne starše ji nadomešča starejši družinski prijatelj, ki ga kliče ded. Urednik njenih knjig pa je eden tistih, ki se spominja. Da bi ga zaščitila pred spominsko policijo, mu nudi zatočišče v skriti sobici svojega doma. Naposled se zgodi še izgin literature. Večina knjig na otoku konča na gorečih grmadah. Pisateljica se zaposli kot strojepiska v trgovskem podjetju, a ob spodbudi urednika vendarle dokonča svoj roman. Tudi ta govori o izgubi. Njen tihi upor proti vse večji praznini je pisanje in vez, ki jo ohranja z urednikom.

Roman je v japonščini izšel leta 1994, v angleščino je bil preveden leta 2019, leto pozneje pa je bil nominiran za več uglednih nagrad za književnost, med drugim tudi za mednarodnega Bookerja.

Dobrodošli

Namestite aplikacijo
×