John Maxwell Coetzee se je rodil v Južni Afrikli, živel in deloval pa je v Angliji in ZDA. Leta 2003 je dobil Nobelovo nagrado za literaturo.
Roman Življenje in časi Michaela K. se dogaja v Južni Afriki, kjer že leta divja državljanska vojna. Michael K. je mlad moški, ki je zaznamovan, saj ima zajčjo ustnico. Zaradi tega je že od rojstva zasmehovan in nezaželen. Vedno se drži zase in je videti duševno omejen.
Michael živi v mestu, kjer dela v državni službi kot vrtnar v mestnem parku in je zadovoljen, saj mu je delo z zemljo v veselje. Ko mati, ki je služkinja pri bogati družini, zboli, se mu zdi samoumevno, da je njegova dolžnost, da jo prevzame na svoja ramena. Ker mati želi na deželo, Michael zapusti službo in mater odpelje na dolgo pot na deželo, stran od pušk in nemirov. Med potjo mati umre, Michael pa z njenim pepelom v žepu potuje naprej. Toda kamorkoli gre, povsod ga zasleduje vojna. Kljub pomanjkanju hrane zna poskrbeti zase, včasih pa naleti tudi na dobre ljudi. Večkrat ga vtaknejo v delovna taborišča, kjer pa s svojim nenavadnim obnašanjem doseže, da se vojaki nad njim najprej jezijo, kasneje čudijo in nazadnje občudujejo njegovo notranjo moč. Iz taborišč vedno znova ubeži, saj zna uveljaviti svojo željo po svobodi in ohranitvi človeškega dostojanstva. Michaelu uspe drseti skozi čas s pomočjo notranje odmaknjenosti od sveta.
Volk s planjav je prva v zbirki petih epskih pripovedi o velikem osvajalcu Džingisu, kanu travnatih mongolskih prostranstev. Imel je dvanajst let, ko so ubili mongolskega kana iz plemena Volkov, njegovega očeta Jesugeja, nato si je Mongole podredil Iluk, ki je DŽingiskanovo družino izobčil in jo prepustil v nemilost mongolskim divjim in mrzlim planjavam. Temudžin, kasneje poimenovan Džingis, je preživel, zbral okrog sebe izobčence in ustvaril novo pleme ter se boril za enotni narod, srebrno ljudstvo. Vseh pet delov je odlično in zanimivo branje, z veliko informacijami o življenju, običajih, krutosti mongolskih bojevnikov, o železnih besedah, preživetju in naravi, skratka – odličen zgodovinski roman – morda je vreden negativne kritike le peti del, ne vsebinsko, temveč zaradi katastrofalnega prevoda in škratkov, ob čemer se ti slovenski jezik skorajda zasmili. Sicer pa odlično zgodovinsko branje na osnovi resničnih podatkov, ki jih je Conn Iggulden, tudi avtor Imperatorja, odlično raziskal, preučil in vpletel v pet nadaljevanj.
Odrasli včasih igrajo igrice, ki bi se smele odvijati le v “pocukranih” romanih in solzavih filmih… Ampak, filmski junak po končanem ravsu otrese z glavo in gre naprej, resnično življenje pa pozna bolečino. Komu pripada otrok, kam naj gre, če zaradi ostre črke zakona ne sme tja, kamor si želi. Neja je izpadla iz igre, ki jo igrajo odrasli. Samo figura je. Rada bi imela psa, nekoga, ki bi jo branil in ji bil vdan. Neja in Peter sta družina brez mamice. Mamica je zapustila Petra, svojega partnerja in Nejo, svojo hčerko. Družinica dveh zapade v denarne težave. Ko dosežeta finančno dno, sta se primorana preseliti. Peter deklico odpelje iz mesta v odročno vas, kjer je življenje cenejše, žal pa polno predsodkov in vrednot, ki to niso, ki bi že zdavnaj morale dvigniti sidro in prepustiti prostor novemu utripu časa. Peter ni Nejin oči, pa vendarle dobro opravlja svojo vlogo, vse dokler se nekomu ne zazdi, da je takšna skupnost “neprimerna” za neko družbo z visokimi moralnimi načeli.
Glavna junakinja romana je Gospodična Smilla, Grenlandka ali Peerit, kot jo poimenuje osamljeni deček Esajas, ko vstopi v njeno življenje s prošnjo: “Bi mi kaj brala?” Grenlandski deček, sin pijanke, ki se sam igra na zasneženi strehi. Policija želi primer zaključiti kot nesrečo. Smilla, ki je nesrečnega dečka poznala, pa ve za njegov strah pred višino. Na lastno pest začne raziskovati, kaj imajo skupnega patolog dr. Loyen, Kriolitna družba in nesreča odprave, v kateri življenje izgubi tudi Esajasov oče.
Po knjižni uspešnici so posneli tudi film, Smilla’s Sense of Snow (1997).
Prevod dela: Frøken Smillas fornemmelse for sne. , 800 izv.
Amelie Nothomb ni običajna ženska. Prav tako ni običajna pisateljica. Kot hči belgijskega diplomata se je rodila na Japonskem, s starši se je nato vso mladost selila po deželah Daljnega vhzoda in Združenih držav Amerike. Odtujenost, anoreksijo in trdoživo nespečnost je premagala s pisanjem. Knjiga S strahospoštovanjem ji je prinesla svetovno slavo. Prevedena je v več kot 20 jezikov. V tem kratkem avtobiografskem romanu nam mlada Amélie zaupa prvo zaposlitveno izkušnjo, prestano v prestižni japonski multinacionalki Yumimoto. Z ironično pripovedjo, začinjeno s pravšnjo mero humorja in grenkobe, nam s presenetljivo lahkotnostjo razkrije groteskno togo in kruto hierarhijo sodobne japonske družbe.
V tem biografskem romanu se popolnoma potopimo v najbolj intimne trenutke v življenju Borisa Cavazze. Sledimo mu od ranega otroštva do prvih ljubezni in nato tragičnih preizkušenj, ki mu jih je namenilo življenje. Toda vse hudo kar se mu je zgodilo, ga ni zlomilo, ampak le naredilo močnejšega. Vesna Milek je uspela njegovo zgodbo zliti na papir in prikazati vso njegovo strast in izjemno življenjsko energijo.
in nato