Roman Kurja fizika je zaključni del Lainščkove avtobiografske trilogije Kurji pastir, beremo pa ga lahko tudi kot samostojno delo. Odraščajoči Fêrek vedno bolj intenzivno doživlja svet okrog sebe, v njem rasejo številna nova vprašanja, vznemirja ga vse več stvari, ki so lahko take in obenem tudi drugačne. Je lahko resnic več? Zakaj o nekaterih stvareh doma lahko govori, v šoli pa mora o njih biti tiho? Je Jugoslavija res najlepša in najboljša država na svetu? Kaj bodo ob prvem pristanku na Luni tam odkrili astronavti? In če bi vesoljci pristali v njegovi vasi Dolénci, kaj bi jih tam pričakalo? Namesto vesoljcev rojstne Dolénce odkriva otrok Fêrek, njegovo največje zemeljsko vprašanje povzema beseda hiša, najbolj skrivnosten novi svet pa je zanj planet Ljubezen. Bo očetu in mami uspelo zgraditi hišo? Bo skorajšnja selitev za Fêreka sreča ali nesreča? Bo Fêrekova prva velika ljubezen uslišana ali zavrnjena?
Izhodiščna vsebinska motiva, gradnjo hiše in otroško ljubezen, Lainšček postavi v bogato pripoved o življenju v rodni vasi v konkretnem časovnem obdobju. Pred nami zaživijo drobci realnega zgodovinskega časa nekdanje Jugoslavije, birokratske zahteve, zapleti in ljudske praktične rešitve ob domačih gradnjah, pripoved oživi sovaščane z njihovimi osebnimi posebnostmi in drobnimi detajli, razmerja med ljudmi se prepletajo s sociološkimi procesi, odhajanjem ljudi na delo v tujino, ki je v mnogih družinah vodila v sezonsko odsotnost mater z vsemi posledicami v vsakodnevnem življenju družin, osamljenostjo otrok in partnerjev. Pogosto je bilo žrtvovanje posameznih družinskih članov, ki naj bi z odhodom v tujino poskrbeli za materialno boljše življenje tistih, ki so ostali doma, a je življenje takih posameznikov včasih ubralo čisto drugačne poti. Pripoved je napisana v značilnem Lainščkovem liričnem slogu, ki mu otroško naiven pripovedovalec pogosto doda tudi humorno noto.
Delo ni samo roman, ki utrjuje pomen pisateljevega opusa na literarnem zemljevidu Slovenije (Lainšček je glas Prekmurja, tako kot sta recimo Tone Partljič in Drago Jančar glas Maribora in okolice ali Marjan Tomšič, Bert Pribac in Vanja Pegan glas slovenske Istre), pač pa ponuja tudi številne univerzalne vsebinske motive: odnos oče-sin, partnerski odnosi, odhajanje v tujino, vsakdanje življenje, materialne in politične razmere, odnosi med ženskami, družbene vloge spolov, nezakonski otroci … In seveda že omenjena ljubezen in hiša, ki sta bili glavno seme za ta roman, kot pravi sam avtor: Roman sem v resnici želel napisati le zato, da sem lahko opisal, kako sem se kot prvošolec prvič do ušes zaljubil. No, v resnici pa sem ga moral napisati tudi zato, ker je to čas, ko so se očetu in mami končno uresničile življenjske sanje. Zgradila sta namreč hišo.
Knjigi je dodan slovar narečnih in drugih manj znanih izrazov, globlji pogled vanjo in v avtorjevo delo bralcu nudi spremna beseda Ignacije Fridl Jarc.
