skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Mladi odrasli (18–29 let)

Voda, pajčevina

Naslovu primerno se roman hrvaške pisateljice Nade Gašić z naslovom Voda, pajčevina začne z uničujočo poplavo v Zagrebu leta 1964, ki pri prebivalcih mestah zbuja strah, grozo in negotovost, še posebej ko poplave odnesejo prva človeška življenja. V obsedenem stanju se po zagrebških ulicah sprehaja deček po imenu David, ki je priča nenavadnemu dogodku; skrivnostni neznanec iz avtomobila odvrže v polivinil zavito truplo. David prestrašeno pobegne od kraja zločina, tu pa se zgodba romana šele dobro začne, saj se vanjo vpletejo tudi številni drugi liki, ob katerih se pripoved obrne v nepričakovano smer.

Večplasten in kompleksen roman preko srhljivega zapleta ponudi avtentičen vpogled v življenja Zagrebčanov in njihovih negotovih usod. Avtorica obenem eksperimentira z različnimi literarnimi žanri in pripovednimi prijemi; od kriminalke, toka zavesti, pravljice, transkripcij internetnih sporočil, natančne izdelave psiholoških profilov morilca pa vse do kulinaričnih nasvetov.

Tisto

Tisto je najbolj ambiciozen roman v karieri kralja groze in suspenza, Stephena Kinga. Gre za obsežno pripoved, ki navkljub močni prisotnosti elementov nadnaravne groze in fantazije obravnava pereče družbene problematike kot so homofobija, rasizem, verski fanatizem, medvrstniško nasilje, fizična in čustvena zloraba ter predvsem prikaz srhljivih posledic mladostniške travme, ki posameznika zaznamuje tudi v dobi odraslosti.

Obsežni roman se odvija v dveh časovnih obdobjih, dogajanje pa je postavljeno v mesto Derry v ameriški zvezni državi Maine. Med letoma 1957 in 1958 spremljamo sedem najstnikov, zbranih v skupini Zgube, ki skušajo najti krivca za grozljivo smrt dečka Georgija, njegov starejši brat Bill pa pride na sled starodavnemu zlu, ki se prebudi vsakih 27 let, da bi se prehranjevalo z ljudmi, še najraje pa preži na nedolžne otroke. Ko najstniki odrastejo in zapustijo Derry, se zlo znova prebudi in tokrat napoči končni obračun z zlom, ki se zdi neuničljivo.

 

Vsi razen mene

Georgia Warr je romantična, načitana in introvertirana 18 letnica. Njena zgodba se odvija med obdobjem prehoda iz srednje šole na fakulteto. Ima dobra prijatelja Pip in Jasona, druži jih ljubezen do teatra, pred leti so se spoznali na šolskem dramskem krožku.

Univerza v Durhamu, kamor se vsi trije odpravijo, za Georgio predstavlja nekakšen strah pred neznanim; misel na prihodnost pa ji obenem ponuja tudi občutek tolažbe. Pogosto se spopada z mislimi, da nekaj zamuja. Da zamuja spontano, sproščeno najstniško življenje, zabave, ljubezen. Sprašuje se, kako to, da se ne zaljubi, da se še ni poljubljala, da ne spozna nikogar, s katerim bi se želela intimno zbližati.

Roman Vsi razen mene je leta 2021 prejel nagrado YA Book Prize.

Prevod dela: Loveless

Roman ima tudi poučno spremno besedo Mateje Okanović: Mladostništvo – dragoceno obdobje raziskovanja.

V nevarnem objemu morja

Dominique Fortier je kanadska frankofonska avtorica, ki jo slovenski bralci že poznamo po romanu Papirnata mesta. Roman V nevarnem objemu morja je v originalu izšel tri leta pred Papirnatimi mesti, leta 2015. Njegovo izhodišče je Mont Saint-Michel, francoska gora otok, sveti romarski kraj, posvečen nadangelu Mihaelu, kjer je pred vstopom v 1. tisočletje nastala opatija in je danes del svetovne kulturne dediščine UNESCO. V delu se vsebinsko prepletata dve zgodbi: prva je fiktivna zgodba, ki se dogaja v samostanu v 15. stoletju, njen protagonist je slikar Élòi Leroux, ki se v samostan zateče po smrti ljubice Ane, poročene plemkinje, ki jo je po naročilu portretiral. Ob tej zgodbi ne spoznamo samo življenja menihov v opatiji in zgodovine samostana, pač pa je v središču avtoričine pozornosti intimna preobrazba mladega umetnika, njegova ljubezen in prebolevanje izgube. Izpostavljeno je slikarjevo trpljenje, njegova popolna ustvarjalna smrt in počasno ponovno rojstvo ob drobnih posameznih doživetjih v opatiji, ki ga močno zaznamujejo srečanja z romarji in slikarjevi stiki s takratnimi knjigami v samostanski knjižnici, ki jo umetnik opiše kot četrti vrt opatije (poleg zelenjavnega, zeliščnega in rožnega, str. 21).  Tu je – čeprav nepismen – prepisoval knjige. Druga osrednja zgodba pa je avtoričina: prostorsko se gibljemo med Montrealom v Kanadi in Goro Sv. Mihaela v Franciji, s katero se je avtorica prvič srečala pri trinajstih letih in ob tem doživela občutek nedojemljive očaranosti. Avtorica raziskuje svoje pisanje o samostanu, menihih in slikarju Lerouxu, razmišlja o sebi kot o pisateljici, ki je razpeta med materinske obveznosti in lastne pisateljske ambicije ter o pisanju na splošno. Prav tako kot protagonist zgodbe, ki jo piše, je tudi sama v svojevrstni ustvarjalni blokadi, ki jo preseže po obisku Gore Sv. Mihaela. Pisanje Fortierove ustvarja atmosfero svetosti in dragocenosti, ne samo zaradi kraja dogajanja, pač pa tudi zato, ker govori o tem, kar je človeku posamezniku v intimnem bistvu najbolj sveto – o ljubezni in samouresničenju. Temačni temi življenjske krize in trpljenja avtorica postavi nasproti številne svetle iskre življenja, s katerimi je presvetljeno doživljanje obeh protagonistov (doživljanje narave, razmišljanje o pomenu besed, o življenjskih vrednotah …) tako v srednjem veku kot v sodobnem svetu. Delo je zelo navdihujoče, kljub fragmentarnemu podajanju obeh zgodb in dvema časovnima tokovoma deluje harmonično, je hkrati kratko in jedrnato, a obenem bogato z drobnimi detajli pogleda posebnih protagonistov. Slovenska izdaja je obogatena z dobrodošlimi opombami (največkrat s kratkim pojasnilom zgodovinskih dejstev ali omenjenih oseb) prevajalca in spremno besedo Katarine Marinčič. Delo je bilo leta 2016 nagrajeno s kanadsko literarno nagrado Governor General’s Award.

Preden sva postala tujca

Zgodba nas popelje v študentska leta, kjer se pogosto spletejo vseživljenjska  prijateljstva. V študentskem domu se prepleteta življenji mlade nadarjene glasbenice Grace in navdušenega fotografa Matta. Iz pristnega prijateljstva se razvije zaljubljenost in ljubezen. Spremljamo njuno mladostno raziskovanje sveta in odnosov, ter njunih življenjskih odločitev, ki ju pripeljejo do kratke ločitve. Splet naključij in nepremišljenih dejanj njunih bližnjih zapelje njuni življenji v popolnoma nasprotne smeri in tako se Matt še po petnajstih letih sprašuje, le kaj je šlo narobe in kje je naredil napako, saj kratko srečanje z Grace obudi vse občutke in čustva izpred toliko let. Odkrivanje vseh zamolčanih skrivnosti mu spremeni vse poglede na življenje, tako v preteklost kot tudi v prihodnost.

Fužinski bluz

13. junij 2000. Dan nogometne tekme med Slovenijo in Jugoslavijo na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo. Istega dne se v znamenitem blokovskem naselju Fužine križajo usode štirih posameznikov, ki vsi stanujejo v desetem nadstropju stolpnice.

Pero je bivši metalec, ki se ob prehodu v trideseta leta zateka k obujanju spominov na mladost, polnih pijanskega razvrata, pretepov in hrupnih koncertov. Vera je upokojena profesorica slovenščine, ki se ljubiteljsko ukvarja z zapisovanjem grafitov na ljubljanskih zidovih, hkrati pa se sooča s posledicami svojega propadlega zakona in zamolčane ljubezni do nekdanjega soseda. Igor je nepremičninski posrednik, ki se s svojim pomočnikom Zokijem zaplete v spor s črnogorskim mafijcem, stricem četrte osrednje junakinje, zadirčne in uporniške srednješolke Janine. Ta dneve preživlja s popivanjem po lokalih, izmikanjem šolskim obveznostim ter iskanjem ljubezni, ki jo najde pri svoji najboljši prijateljici Daši.

Andrej E. Skubic z romanom Fužinski bluz riše avtentični medgeneracijski portret ljudi, ki v mislih načenjajo pripovedi o svojih prijateljih, bivših / bodočih ljubimcih, propadlih zvezah, iskanju sreče na pogosto napačnih mestih ter hrepenenju po nečem boljšem. Pri vseh pa obstaja možnost, da se bodo njihova življenja spremenila tudi ko se bo na nogometni tekmi iztekla zadnja minuta.

Pismo Philemonu: roman

Plodoviti slovenski esejist, pesnik in pripovednik, strokovnjak za esperanto in še mnogo več, ki že od leta 1983 živi v Celovcu, je med drugim študiral tudi klasično grščino. Kot avtor, zavezan krščanskim vrednotam, je dober poznavalec antične in svetopisemske zgodovine. V romanu Pismo Philemonu se je tako naslonil na svetopisemsko poglavje iz Nove zaveze, najkrajše pismo apostola Pavla. Svojemu prijatelju in bratu v Kristusu, Filemonu iz Kolos v takratnem rimskem cesarstvu (ostanki se nahajajo v današnji Turčiji), Pavel sestavlja prošnjo, naj se usmili pobeglega sužnja Onezima. Pavel namreč kot pregnanec, jetnik in obsojenec zaradi širjenja krščanstva prebiva v Rimu, v stanovanju (kamri) pri služkinji Areti, ki mu gospodinji. Pri njem se po pobegu in kraji pojavi prav Onezim. Pavlu rimska oblast dopušča, da časa do smrtne obsodbe ne preživlja v zaporu, ampak zgolj zastražen. Zato ima veliko časa, da Kristusov nauk in s tem krščanske vrednote uči tako Areto kot Onezima, nazadnje pa še vojaka Bonifacija, ki ga straži po službeni dolžnosti. K njemu na obiske prihajajo znanci, bratje v Kristusu in pogani, najslavnejši med slednjimi filozof Seneca. Iz pogovorov z njimi se bralcu vse bolj odpira pogled na to, kar naj bi pomenila Kristusova smrt na križu za celotno človeštvo. Ošlak roman zaključi z navidezno oprostitvijo Pavla, ki mu takratni cesar in tiran Neron podeli še nekaj milostnih let, seveda ne v Rimu.

Ošlak skozi notranji monolog apostola Pavla in skozi petindvajset poglavij, naslovljenih po stavkih iz Pisma Filemonu, razgrinja ne le eno izmed apostolovih pisem, ampak spretno vpleta citate iz drugih Pavlovih pisem ter iz Stare in Nove zaveze na sploh. Vprašanja, ki se ob poslušanju nauka porajajo neukim in izobraženim, polaga na usta služkinji, sužnju, filozofu in drugim.  Pavel, ki je kot Jud Savel, preganjalec Kristusovih učencev, doživel spreobrnjenje, dobrodušno in iskreno uči nauk, s čimer mu v romanu uspe, da v krščanstvo in s tem v bivanje v Kristusu spreobrne vsaj tri ljudi. Čeprav so formulacije včasih na videz zapletene in je treba kak stavek prebrati večkrat, ravno to daje besedilu čar in lepoto. Apostol Pavel z gosjim peresom, ki je vodilni motiv romana, na papirus izpiše svojo vero v osvoboditev človeštva in v pravo, ne zgolj navidezno svobodo. O tem, kaj je prava in kaj navidezna svoboda in kdo je v resnici suženj, razpravlja z ostro prirezanim peresom in ostro prirezanimi besedami.  Morda bodo bralca prav te besede nagovorile, da bo začel znova odkrivati tudi knjigo knjig.

Roman je sočasno izšel še v esperantu.

Noro bogati Azijci : [roman]

Pričujoči mednarodni knjižni hit je prvi del trilogije singapursko-ameriškega pisatelja Kevina Kwana. Po romanu je bil posnet tudi film, ki je postal prava uspešnica. Rdeča nit zgodbe se vrti okoli mladega newyorškega para, ki se odloči preživeti poletje pri fantovi družini v Singapurju. Med njima stoji velika skrivnost, saj dekle ne ve, da njen dragi prihaja iz izjemno bogate družine. Poleg vsega je tudi eden najbolj zaželenih moških daleč naokoli. Kako se bo vse skupaj zapletlo in razpletlo je zapisano v pričujoči knjigi, ki je polna humorja, obenem pa tudi zelo čustvena in navdihujoča, saj se da vsako oviro, če se le hoče, premagati. Branje je kljub skoraj 500 straneh lahkotno in hitro berljivo.

Začne se z nama

»Začne se z nama« je nadaljevanje izjemno priljubljene knjige »Konča se z nama« avtorice Colleen Hoover, ki raziskuje življenje protagonistke Lili po težki odločitvi, da zapusti svojega nasilnega partnerja Ryla. Medtem ko je prva knjiga prikazovala Lilijin boj za končanje nasilnega cikla, nadaljevanje ponuja zgodbo o njenem in Atlasovem življenju. Zgodba spremlja njuno soočanje z izzivi in ljubeznijo, ki jo drug drugemu izkazujeta, ob tem pa poudarja sporočilo, da si lahko po temni preteklosti ustvarimo svetlo prihodnost. Avtorica mojstrsko oriše, kako realne so te situacije, v katerih preteklost ni preprosto pozabljena.

Lili Bloom, ki se končno uspešno loči in se poskuša z Rylom dogovoriti o skupnem starševstvu, nepričakovano sreča svojo prvo ljubezen, toplega in zanesljivega Atlasa Corrigana. Knjiga predstavlja razvoj ljubezenskega odnosa med Lili in Atlasom, ki sta se v preteklosti že poznala. Zdaj ko imata oba možnost za novo življenje, se skozi zgodbo zares povežeta in začneta graditi skupno prihodnost. Pripoved se tako osredotoča na njuno globoko ljubezen in odločenost, da drug drugega podpirata ter premagata težave, ki so pred njima. Tokrat ima priložnost, da ljubezen doživi brez bolečin preteklosti, a ju vseeno preganjajo stare rane in zapleteni odnosi, ki se jim ne moreta izogniti. Avtorica skozi lik Ryla prepričljivo prikaže njegove manipulativne lastnosti in ga ves čas ohranja v vlogi osebe, ki kljub razhodu vpliva na Lili. Avtorica na ta način poudari dejstvo, da se osebe, ki zlorabljajo svoje bližnje, redko spremenijo, in prikaže nujnost prekinitve toksičnih ciklov. Pomemben del zgodbe so tudi stranski liki, kot sta Theo in Josh, ki prinesejo lahkotnost in dodatno globino pripovedi. Njuni osebnosti se ti preprosto vtisnejo v srce in bogatijo zgodbo, saj predstavljajo podporno mrežo in prinašajo nove perspektive.

Začne se z nama je navdihujoča zgodba, ki raziskuje moč ljubezni, ponovnega zaupanja in odločnosti, da ne ponovimo preteklih napak. Knjiga, ki daje upanje in spodbudi, da si upamo začeti znova – z več ljubezni in manj strahu.

Mostovi vseh realnosti

Mostovi vseh realnosti, knjižni prvenec Maše Mlinarič iz Hrastnika, je napeta kombinacija eksistencialnega romana in psihološke kriminalke, postavljene v London, kjer bralci spremljamo glavno junakinjo Julianne Norrison, mlado arhitektko in ljubiteljsko pisateljico, katere življenje se znajde na mrtvi točki. Pred kratkim jo je zapustil fant, za katerega je bila vedno prepričana, da je tisti “pravi” moški, od znotraj jo gloda ustvarjalna kriza, pod prisilo najboljše prijateljice obiskuje psihiatra, do katerega je močno nezaupljiva, povrhu tega pa se mora v službi ves čas dokazovati pred zadirčno šefinjo in narcisoidnimi sodelavci. To pa še ni vse; po spletu nesrečnih okoliščin se zaplete v preiskavo umora vplivnega londončana, ki ji je tik pred smrtjo preko elektronske pošte poslal kodirano sporočilo, ki bi lahko predstavljal ključ do identitete morilca.

Mostovi vseh realnost je knjiga, ki razvaja z bogatim besednim zakladom, izvirno simboliko, presunljivim čutom za detajle in fascinantno psihološko analizo junakinje, ki si tako kot večina predstavnikov mlajše generacije zastavlja pomembno vprašanje; ali so sanje v zunanjem svetu dovoljene ali pa so naša življenja zreducirana na rutinski boj za preživetje? In navkljub zapletu, ki pritiče klasičnim kriminalkam, je roman v prvi vrsti iskrena, čustvena in ponekod cinično zabavna pripoved o odraščanju, kjer preiskava umora igra vlogo še ene stopničke, po kateri se glavna junakinja vzpenja do višjega cilja, s tem pa spoznava tako sebe kot tudi svet, ki jo obkroža.

Dobrodošli

Namestite aplikacijo
×