skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Mladi odrasli (18–29 let)

Binkošti : [obujanje spominov na konec sveta]

V odmaknjeni Volčji dolini, obdani z gorami, leži mestece Sveti Jurij, čigar prebivalci že od nekdaj živijo ob prisotnosti čudežev. V spoštljivosti do narave komunicirajo z rastlinami in živalmi, hodijo po vodni gladini ali nad žitnim poljem, skale v kamnolomu pa se lomijo ob igranju na piščal.

Piše se leto 1903 in župnik Metod Triinštirideseti, ki vestno vodi zabeležke o vseh nenavadnostih v tem kraju, opaža znamenja, da se je nekaj pričelo spreminjati. Glasnik sprememb je tudi Odisej Pastir, ki se vrne v rojstno dolino, potem ko je “njegova sveča življenja dogorela” in je v matičnih knjigah že vpisan datum njegove smrti. Kmalu se odkrije razlog za vrnitev, Odisej ima prav posebno poslanstvo, skupnost bo popeljal v novo dobo tehnološkega napredka. Hkrati se prične plesti ljubezen med njim in lepo Julijo iz “sveta širokih ravnin in lenih rek”.

Čudeži v Svetem Juriju so del vsakdana, domačini jih dojemajo kot povsem običajne in samoumevne, povsem nasprotno pa bi veljalo za pogled od zunaj. Zato vznemiri napovedan obisk natančnega in ambicioznega državnega notarja za binkošti, ki se bo poglobil v njihov cerkveni red, predvsem pa se bo zadržal dovolj dolgo, da bi lahko razkril krajevno skrivnost. Zgodba se razvije v humorno legendo o dobrodušnih meščanih, ki se pripravljajo na prihod strogega revizorja in kujejo načrt, kako bodo prikrili svoje nadnaravne sposobnosti.

Prisotni so biblični motivi in navezovanje na mitologijo ter druga leposlovna dela, posebnost so tudi izvirna poimenovanja nastopajočih oseb. Spremljamo klasično pripoved z vsevednim pripovedovalcem, ki vešče opisuje dogajalni prostor, z bogatim besediščem slika atmosfero, blago ironično komentira, vključuje bralca in namiguje na prihodnost, elementi magičnega realizma pa dodajo pravljični pridih.

Roman Binkošti je delo češkega pisatelja Miroslava Hlauča, z njim se je prvič pojavil na literarnem parketu in takoj zasijal. Zanj je prejel nagrado Magnesia Litera (2025) za knjigo leta, najpomembnejše književno priznanje na Češkem, slavil je tudi v kategoriji prvenec leta.

Mojstrovina

Francine Rivers je ameriška avtorica leposlovja s krščanskimi vsebinami, med drugim navdihujočih ljubezenskih romanov. Eden slednjih je tudi roman Mojstrovina z ljubezensko zgodbo o odrešitvi, ki pripoveduje zgodbo o Romanu, izjemno uspešnem, toda težavnem umetniku, in Grace, materi samohranilki, ki poskuša preživeti pod težo svojih življenjskih okoliščin. Njuni poti se križata v okviru na videz preprostega delovnega odnosa, ki pa se počasi razvija v nekaj globljega – skoraj tako, kot bi bila akterja v božanskem scenariju odrešitve.

Zgodba prehaja med sedanjostjo in preteklostjo ter nas popelje nazaj, da bi nam prikazala dogodke, zaradi katerih sta Roman in Grace postala odrasla človeka, kakršna sta danes.

Zdi se, da ima Roman Velasco vse, kar si človek lahko želi. Toda Grace Moore, njegova zadržana, na novo zaposlena osebna pomočnica, ve, kako malo ima v resnici. Zdi se, da duhovi Romanove preteklosti odmevajo po hodnikih njegove prazne vile, s svojo težko preteklostjo pa se pod imenom Bird na skrivaj bojuje z grafitiranjem stavb, kar bi lahko uničilo njegovo kariero.
Tako kot Roman se tudi Grace sooča s svojimi tragedijami in skrivnostmi. Potem ko je zaradi katastrofalnega zakona njeno življenje popolnoma zašlo s tira, si je prisegla, da ljubezni nikoli več ne bo dovolila, da ji ukrade sanje.
Toda Roman in Grace imata skupnega več, kot sta sprva mislila in medtem, ko se počasi spoznavata, se razdrobljeni koščki preteklosti obeh počasi začenjajo sestavljati v celoto … vse dokler se ne zgodi nekaj tako nepričakovanega, da to za vedno spremeni potek njunega odnosa – in njuni življenji.
Ena najbolj izrazitih tem v knjigi je žalovanje. Nihče zares ne ve, kako se bo odzval na žalost, dokler ta ne potrka na vrata. In ko pride, je lahko uničujoča. Preoblikuje te. Lahko ti otrdi srce in te pusti otopelega, ali pa razdre vse, v kar si nekoč verjel – vključno z ljubeznijo. Tako Roman kot Grace doživljata izgubo na izjemno boleč način, a kljub temu obstaja pot do odrešitve. Izziv je v tem, da jo prepoznaš … in se odločiš zanjo.

Od blizu

V romanu spremljamo prvoosebno pripovedovalko, ki jo življenje iz Slovenije vodi v Bukarešto, kjer je dobila prevajalsko službo na ambasadi. V prvem delu knjige pripoved v veliki meri izrisujejo njena opažanja okolice, skozi katero potuje, v njih pa posegajo spomini na incident iz otroštva, ki je za vedno zaznamoval pripovedovalkino družino. V drugem delu pa pripovedovalko pogoltne duh Bukarešte, tujega mesta, ovitega v cigaretni dim in zasičenega z odpadki, zapuščenimi živalmi in skozi katerega preveva temeljno vprašanje, kaj pripovedovalka tam sploh počne.

Melanholično vzdušje romana ponuja enkratno bralno izkušnjo, ki že da slutiti, da je pisateljica mojstrica svoje obrti.

Irena Svetek (1975) je doktorica literarne teorije in komparativistike. Dolgo časa je delala kot novinarka in kritičarka, piše pa tudi televizijske scenarije. Poleg romana Od blizu, ki je leta 2004 prejel Nagrado slovenskega knjižnega sejma, je napisala še druge romane, zaslovela pa je s trilogijo kriminalnih romanov Rdeča kapica, Beli volk in Črni princ.

Pesem štorklje in dromedarja

Nizozemska pisateljica Daanje Anjet nas s svojim obsežnim romanom Pesem štorklje in dromedarja osvoji s svojim pisateljskim slogom, zamislijo in čustveno globino napisanega. V avtoričino pripoved vstopimo z letom 1847, natančneje z 12. decembrom v Yorkshiru in zaključimo z enakim datumom, tokrat leta 2007 v Groningenu. Ves ta čas zaobjamemo z enajstimi poglavji, stkanimi z različnimi zgodbami, kraji in številnimi literarnimi osebami, med katerimi zavzemata osrednji del pisateljici Milica in Eliza May Drayden. Med njima avtorica izpostavi Elizo May Drayden in kot navdih zanjo prevzame resnično pisateljico Emily Bronte. Skrivnostni sestri Drayden sta postali slavni šele po smrti, z njunim delom, pismi, dnevniki in malo črno beležko, so se skozi stoletja ukvarjali različni biografi, krajani, kjer sta živeli, pa so izkoristili njuno slavo za promocijo kraja. Poglavja v romanu bi prav lahko bila tudi samostojna prozna dela, a jih Daanje spretno spne in poveže v pripovedni tok s katerim potujemo skozi čas, se zapletamo v literarne uganke, padamo v psihološke globine in razgaljamo človeške odnose. Prisostvujemo filozofskim razmišljanjem in mnenjem o kvantni fiziki ter času. Seciramo sestrske odnose, ljubezni, strasti, sovraštva ter prehajamo meje magičnega. Na poti se zapletamo v nadležne muhe, iščemo izgubljene stvari ter se tolažimo z robidovo marmelado. Odstiramo vprašanja minljivosti, skrivnosti življenja in smrti.

Pod psevdonimom Daanje Anjet se skriva nizozemska pisateljica Anjet den Boer piše romane, kratke zgodbe in scenarije. Pesem štorklje in dromedarja je njen drugi odmeven roman in prvi preveden v slovenski jezik, zanj je prejela nagradi Libris ter Bookspot Literatuurprijs.

Filozofija v budoarju ali Nemoralni učitelji : dialogi, namenjeni izobrazbi mladih deklet

 

Z zgornjim citatom se začenja knjiga, v kateri smo priča popolnem pohujšanju človeškega bitja. Petnajstletna Eugenie, ki jo vzgajata libertinski oče in katoliška mati pride na “študijski obisk” k starejši ljubimki, Gospe De Sain-Ange, katere naloga je, da mlademu dekletu objasni filozofijo libertinstva, ki ji jo morajo vcepiti v glavo. Na pomoč Gospe priskoči Dolmance, kot “izobražen” libertinec in učitelj, ter brat Vitez de Mirvel, ki služi zgolj kot orodje za prikazovanje posameznih praks.

Delo je bilo napisano v dramski obliki (de Sade si je zmeraj želel biti gledališki pisec); deli pa se na “sokratske” filozofske dialoge (prav tako si je želel biti priznan filozof), ki so sestavljeni iz teoretičnega in praktičnega dela, kjer izrečenemu takoj sledi praktični prikaz. Seveda je govora največkrat o takratnih tabuiziranih libertinskih spolnih praksah. Drugi del je daljši odlomek, v katerem Vitez prebira znan politični pamflet, ki sicer, med drugim, vsebuje zelo moderne dopolnitve takratni ustavi, med drugim se zavzema za enakopravnost žensk, pravico do splava, za pravice istospolnih oseb ipd. Vse je v naravi, pravi avtor, kar pomeni, da ni nobenega resnega prekrška, razen zanikanja lastne (tudi zločinske) narave.

Dialogi Donatien – Alphonse – François, markiz de Sade (1740-1814) v svojem “filozofskem” delu grafično opiše in skozi knjigo “didaktično” razloži, kako bi po njegovem morali uživati življenje. Delo služi kot “uvod” v Sto dvajset dni Sodome. Njegova dela so zaradi spornih opisov spolnih praks ostala prepovedana in skrita javnosti do 40. in 50. let 20. stoletja.

Skrito v sencah

Med zimskimi počitnicami v okolici švedskega gorskega središča Åre najdejo pretepeno moško truplo. Primer prevzame policijska preiskovalka Hanna Ahlander, ki se mora prebiti skozi zapleteno mrežo osebnih odnosov, zamolčanih resnic in skritih motivov. Kar se sprva zdi kot osamljen zločin, postopoma razkriva precej bolj temačno zgodbo.

Hkrati se v odmaknjenih vaseh med Årejem in norveško mejo vse bolj krepi verska skupnost Življenjska luč. Mlada Rebecka sprejme vlogo pastorjeve žene in skuša živeti skladno s pričakovanji skupnosti. Toda za videzom pripadnosti, poslušnosti in duhovne predanosti se postopoma razrašča strah. Rebecka se začne zavedati, da je njeno življenje morda ogroženo. Kaj se v resnici dogaja za zaprtimi vrati skupnosti in kako so njene skrivnosti povezane z nasilnim zločinom?

Hanna se tako med preiskavo sooča z molkom, nezaupanjem in ljudmi, ki niso pripravljeni razkriti vsega, kar vedo. Ko se začnejo razkrivati skrite plati verske skupnosti, postaja vse jasneje, da imajo tudi najbolj pobožni posamezniki lahko zelo temne skrivnosti.

Viveca Sten v drugem delu serije Umori v Åreju prepleta kriminalistično preiskavo z zgodbo o verskem fanatizmu, manipulaciji in posamezniku, ujetem v mrežo moči. Zasnežena švedska pokrajina, odmaknjenost majhnih krajev in tesno povezane skupnosti ustvarjajo srhljivo ozračje, v katerem je vse težje ločiti med zaupanjem in slepim podrejanjem. Ko se začnejo razkrivati skrite plati človeških značajev, postane jasno, da so lahko najnevarnejše skrivnosti ravno tiste, ki jih ljudje skrivajo za masko dobrote in vere.

Skrito v sencah je prava izbira za ljubitelje skandinavskega noirja, zapletenih kriminalnih ugank in zgodb, v katerih se za zunanjo idilo skrivajo najtemnejše plati človeške narave.

Viveca Sten (1959) je priljubljena švedska pisateljica kriminalnih romanov in ena najbolje prodajanih avtoric kriminalk na Švedskem. Preden se je povsem posvetila pisanju, je delala kot odvetnica. Navdih za svoje zgodbe črpa iz švedske pokrajine in značilnosti življenja v majhnih skupnostih. Uveljavila se je s serijo Umori na Sandhamnu (pri nas imamo samo prevod prvega dela, Tiha voda), pozneje pa ustvarila še serijo Umori v Åreju, katere drugi del je roman Skrito v sencah. Po obeh knjižnih serijah sta nastali še televizijski.

En ščepec ljubezni

Mlada in zagnana zdravnica Anja v zvezi s partnerjem Urbanom ne deluje kot popolna gospodinja, kakršno bi si slednji želel, saj se nikoli ni naučila kuhati. Ko se nekega dne v njen avto zaleti postaven kuharski talent David, najmlajši zmagovalec kuharskega šova MasterChef, z njim sklene domiselni dogovor. Anja ne bo zahtevala denarja za popravilo avtomobila, če bo David en mesec kuhal njene obroke in ji pomagal pridobiti Urbana nazaj v njen objem.

A kaj, ko Anja in David poleg kulinaričnih dobrot zakuhata še kup dogodivščin, nekaj pa se zakuha tudi med njima …

Simpatičen ljubezenski roman izpod peresa mlade pisateljice je popoln odklop od vsakodnevnih skrbi in predstavlja kakovostno, lahkotno branje, kakršnega slovensko bralstvo potrebuje. Bodite pripravljeni in pripravljene, da se boste med branjem večkrat nasmejali in se popolnoma zaljubili v glavna lika in njuno romanco.

Gaja Jarc (1999) je zobozdravnica, roman En ščepec ljubezni pa je njen literarni prvenec, ki je nastal v okviru delavnice ljubezenskega romana pri Cankarjevi založbi.

Skrito v snegu

Policistki Hanni Ahlander se zaradi opozarjanja na korupcijo na stockholmski policiji podre poklicno življenje, kmalu zatem pa jo zapusti še dolgoletni partner. Razočarana in brez službe se zateče v sestrino počitniško hišo na severu Švedske, kjer upa, da bo našla vsaj nekaj miru a se njeno novo zatočišče kar hitro spremeni v prizorišče napete preiskave.

Nekega dne brez sledu izgine osemnajstletna Amanda. Temperature se spustijo globoko pod ničlo in vsaka izgubljena ura zmanjšuje možnost, da bi dekle našli živo. Hanna ponudi pomoč krajevni policiji in združi moči z inšpektorjem Danielom Lindskogom. Njuna edina sled je rdeča ruta, najdena v snegu. Medtem ko se nad Åre zgrinja snežni vihar, preiskovalca odkrivata, da se za spokojno podobo gorskega kraja skrivajo temačne skrivnosti, ki jih želi nekdo za vsako ceno prikriti.

Viveca Sten v prvi knjigi serije Umori v Åreju prepleta napeto kriminalno preiskavo, skrivnosti majhne skupnosti in osebne stiske osrednjih junakov. Zimska pokrajina, občutek naraščajoče ogroženosti in spretno odmerjena razkritja ustvarjajo srhljivo vzdušje, v katerem ni mogoče zaupati niti na videz nedolžnim sledem.

Skrito v snegu je prava izbira za ljubitelje skandinavskega noirja, zapletenih kriminalnih ugank in zgodb, v katerih se za zunanjo idilo skrivajo najtemnejše plati človeške narave.

Viveca Sten (1959) je priljubljena švedska pisateljica kriminalnih romanov in ena najbolje prodajanih avtoric kriminalk na Švedskem. Preden se je povsem posvetila pisanju, je delala kot odvetnica. Navdih za svoje zgodbe črpa iz švedske pokrajine in značilnosti življenja v majhnih skupnostih. Uveljavila se je s serijo Umori na Sandhamnu (pri nas imamo samo prevod prvega dela, Tiha voda), pozneje pa ustvarila še serijo Umori v Åreju, katere prvi del je roman Skrito v snegu. Po obeh knjižnih serijah sta nastali še televizijski.

 

Pohod

Liz, Helena, Maggie in Joni so najboljše prijateljice še iz najstniških in študentskih let. In čeprav živijo vsaka svoje življenje, se enkrat na leto zberejo in skupaj preživijo počitnice. Tokrat je na vrsti za organizacijo kratkega oddiha Liz. Zdravnica, mati, žena. V teh kratkih počitnicah si želi odklopa, hoje in družbe prijateljic, ki nad nenavadno in zahtevno pohodniško izbiro odklopa niso vse enako navdušene. Maggie se težko odtrga od svoje hčerke, ko jo nerada prepusti v varstvo bivšemu partnerju. Poleg tega je popolnoma brez kondicije in motivacije. Helena je sicer do popolnosti organizirana in pripravljena na vse izzive, razen na to, da je morda noseča? Joni pa… svetovno znana in oboževana pevka, v sebi pa prazna, negotova in izgubljena v odvisnostih. In vendar se vse štiri znajdejo v prijetni leseni koči ob robu norveške divjine, od koder bodo začele vsaka svoj pohod nazaj k sebi. In vse teče v redu, dokler ne teče več. Kajti divjina je, če si nanjo pripravljen, lahko čudovita, če si nepremišljen, zna biti nevarna, kadar si lahkomiseln, pa je pogubna.

Lucy Clarke je navdih za roman Pohod dobila po izletu s šotorom skozi neomadeževano in čudovito norveško naravo. Po njenih romanih snemajo napete in mednarodno uspešne TV serije.

Plemič v Moskvi

Grofa Aleksandra Iljiča Rostova leta 1922 Boljševiško sodišče obsodi na dosmrtni hišni pripor v Hotelu Metropol nasproti Kremlja, z grožnjo usmrtitve, če kdaj prestopi njegov prag. Aristokratu, vajenemu razkošja, tako življenje zaradi hujskaške in politično dvoumne pesmi, ki jo je napisal, omejijo na podstrešno sobico. Precej velikodušna sodba glede na takratni ruski režim.

Ko se njegova država (in svet) okoli Metropola spreminja, prefinjeni, kultivirani in izobraženi grof Rostov, ki ga v knjigi spoznamo, ko je hotelska sobica njegov dom že štiri leta, počasi spoznava, da je kljub vsemu morda najsrečnejši človek v Rusiji. Pa čeprav nima več ne imetja in ne družine.

Okoliščine, ki ga fizično omejujejo, mu omogočijo poglobljen vstop v svet čustev. Prijateljstva, ki jih sklepa s hotelskim osebjem, ga preoblikujejo v izjemen lik, ki raste in se razvija pred očmi bralca. Tudi podstrešna sobica, za katero je bil Rostov prepričan, da bo bolj podobna samici, se izkaže za vrveče in presenetljivo dogajališče. In to kljub temu, da je vesolja daleč o njegovega prejšnjega načina življenja. In vesolja daleč od resničnega zunanjega dogajanja, ki se izkaže za najbolj razburljiva desetletja v vsej zgodovini Rusije.

Towles je Rusiji in ruski kulturi napisal zelo lucidno ljubezensko pismo, ki ne romantizira nobene plati države. Sled avtorjevega pisanja sicer vseskozi teče po mejah domišljije, roman pa je vseeno čudovita hvalnica prijaznosti, velikodušnosti, ljubezni (ne nujno med ljudmi) in optimizmu. Tudi njegov občutek za čas in kraj sta tista, ki skupaj z nepozabnimi liki obdržita bralčevo zanimanje od prve do zadnje strani.

Amor Towles (1964) je ameriški pisatelj, ki velja za enega priljubljenejših sodobnih ameriških avtorjev zgodovinskih romanov. V svojih delih pogosto raziskuje vprašanja družbenega položaja, osebne svobode, prijateljstva in človekovega iskanja lastne poti. Poleg Plemiča v Moskvi imamo v slovenščini še dva njegova prevoda, roman Lincolnova cesta in zbirko kratkih zgodb in ene novele Miza za dva.