skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Mladi odrasli (18–29 let)

Razširitev področja boja

Leta 1994 spisan roman slovitega francoskega pisatelja Michela Houellebecqua (rojen Michel Thomas) je prvi izmed del, ki so avtorja izstrelili med literarne zvezde. Michelovo nesrečno otroštvo (rodil se je na otoku La Réunion) z brezbrižnima staršema, ki sta se raje odpravila na potovanje po svetu, kot da bi skrbela za otroka, je globoko zaznamovalo njegovo duševno razpoloženje in osebnost. Celo življenje se je spopadal z vrsto apatične melanholije, ki se je ni mogel znebiti, pogosto je zdrsnil v depresivna stanja, nekajkrat končal celo v psihiatrični bolnišnici. Kot avtor trdi, je njegova literatura avtobiografska, saj “o čem drugem sploh ne bi znal pisati”. V pričujočem delu tako spremljamo od sveta pozabljenega človeka (vsaj pripovedovalec ima tak občutek, splošne zavrženosti namreč), ki mu vsakodnevno življenje predstavlja večno področje boja. Čeprav šteje šele 30 let in ima ugledno službo informatika, občuti ob pomanjkanju spolnega življenja nesluteno praznino eksistence in nesmisel vsega, hkrati pa dvomi celo v lastno pravico do obstoja. Slikovito nam prikaže neopažene stranske učinke na psiho ljudi v do absurdnosti s tekmovanjem in razvojem obsedenem modernem zahodnem svetu. Kasnejša Houellebecquova dela so bila predvsem v Franciji predmet številnih žgočih razprav, saj so nekateri v romanih Osnovni delci in Platforma prepoznavali elemente mizoginije in objektivizacije ženskega telesa.  

Houellebecquovo pisanje kljub vsemu poseduje svojevrstno privlačnost, saj je nenavadno ter skrajno običajno hkrati, skoraj faktografsko ter hkrati polno bistroumnih (ne)smislov, celo humornih vložkov. Najbolj zasramovanim, skritim vidikom življenja avtor nastavlja ogledalo, v katerem se marsikdo ne želi uzreti. Houellebecque je glas pozabljenih, potrtih in skrušenih; z brutalno iskrenostjo nas sooča z občimi občutki nemoči, vnaprej izgubljenega boja ter bolečim pomanjkanjem bližine.  

Kjer teče košuta

Sedemnajstletna gimnazijka pobegne od doma. Ne želi si običajnega, ukalupljenega vsakdana, ki ga mladim vsiljujeta šolski sistem in nerazumevanje s strani staršev. S štopanjem se postopoma premika po Sloveniji, nato pa sreča sošolko s paralelke, ki se s fantom odpravlja na oddih v hiško pri Gozdu Martuljku.

Devetnajstletni begunec iz Sirije potuje proti Avstriji. Na poti je izgubil dom, sestro in skoraj vse imetje. Kot mnogi drugi begunci poskuša z denarjem tihotapcem plačati za prečkanje meje, domačini se ga bojijo, policisti mu grozijo in ga lovijo. Edina svetla točka je begunec Adnan, s katerim se spoprijateljita.

Sprva bralci spremljamo pobega ločeno, nato se poti obeh protagonistov križata. Z odkrivanjem vse več informacij iz njunih življenj, se razkrijeta tudi njuni imeni. Kaj imata skupnega mlada, hiperaktivna Slovenka brez dlake na jeziku in fant, ki se oklepa spominov na sestro, ki so jo s prenatrpanega čolna v smrt potegnili morski valovi? Njuni razlogi za beg so tako zelo različni, govorita drugačen jezik, a vendar se med njima ustvari utripajoča vez. V odsevu drug drugega liki spoznajo tudi nov delček sebe.

Roman skozi paleto mladih z različnimi mišljenji in prepričanji razkriva kompleksnost begunske tematike tako za begunce, kot tudi za tiste, ki se z njimi srečajo. Kdo je poskrbel za približno 31550 beguncev, ki so v desetih letih umrli v Sredozemskem morju? Njihove podobe se sčasoma vse bolj zabrisujejo v srcih preživelih. Hkrati se avtorica poglobi v razrvanost beguncev, kjer se vrtinčijo spomini na življenje, sicer polno negotovosti in vojnih grozot, a s toplo prisotnostjo bližnjih. Njihova koža je zaradi vseh travmatičnih izkušenj postala trdo lubje, pod katerega je težko prodreti. A to ni nemogoče. Skozi občudovanja vredno naravo gozdov simbolno vznikne podoba košute, ki bratu omogoči dokončno slovo od sestre.

Maja B. Kranjc (1978) je pisateljica, pesnica, dramaturginja in klinič­na psihologinja. Roman je prejel nagrado Modra ptica. Po pesniškem prvencu Mreža na dlani in romanesknem prvencu Klopotec, je Kjer teče košuta njen drugi roman.

Giri : bojevnikova dolžnost

Silvester Vogrinec je slovenski pisatelj ter dolgoletni mojster (7. DAN) in trener več japonskih borilnih veščin. Kot izjemen poznavalec samurajske tradicije velja za utemeljitelja slovenskega romana o borilnih veščinah ter pionirja domačega športnega romana. Njegov širok ustvarjalni opus obsega še znanstveno fantastiko, mladinsko literaturo, poezijo in strokovno publicistiko. Njegovo globoko osebno razumevanje etike borilnih veščin daje njegovemu pisanju neprecenljivo avtentičnost.

Zgodba romana Giri: Bojevnikova dolžnost se začne odvijati v Ljubljani, ko Danijel, mojster borilnih veščin in študent zgodovine, sreča Japonko Kumiko, ki jo v Slovenijo zanese službena pot. Ko zaljubljenca odpotujeta na Japonsko in Danijel spozna njenega očeta – vplivnega tajkuna in hkrati “dedka” nindžo – se zgodba zaplete do neslutenih razsežnosti. Mladi par se nenadoma znajde sredi neusmiljenega spopada tajkunov, maščevanja, prevar, delovanja tajnih služb in japonskega podzemlja, kjer sodobni svet neizprosno trči ob starodavne legende, nindže in samurajski kodeks časti.

V svojo ljubezen nista nikoli dvomila. Toda ali lahko čustva premagajo težo starodavne dolžnosti? Kaj prinesejo leta in življenje?

Roman je dinamičen žanrski hibrid, ki uspešno združuje napet akcijski triler, sodobno kriminalko, ljubezensko dramo in zgodovinsko pripoved. Avtor spretno uravnoteži dinamično akcijo z globoko življenjsko filozofijo, skozi katero spoznavamo pomen zvestobe, časti in poguma. Vzporedno s sodobnim dogajanjem se bralcu odstira bogata fevdalna zgodovina Japonske, ki pojasnjuje sedanja dejanja akterjev in usodno vodi do legendarnega meča, imenovanega Kokoro Rju – Zmajevo srce.

Večplastno branje, o katerem boste razmišljali še kar nekaj časa.

Danijel in Kumiko bosta v srcih bralcev ostala zapisana prav tako neizbrisno in močno, kot legendarni meč Kokoro Rju. Njuna vez  presega prostor in čas, njuna pot pa je dokaz, da največje bitke ne potekajo z orožjem, temveč v človeškem srcu.

Giri je obenem tudi prava zakladnica japonskih izrazov s področja borilnih veščin, zato je na koncu priložen slovarček več kot dobrodošel.

Obvezno branje za vse ljubitelje samurajske filozofije, Japonske, borilnih veščin in za vse iskalce lastne poti.

Arigato gozaimasu, Shihan! Osu!

 

 

 

 

Jokala sem … pa tja

Kaj povezuje žensko, ki se ne more upreti nakupovanju čevljev, osamljenega upokojenca, mater, ki v času vojne čaka na novice o sinu, in številne druge na videz nezdružljive junake? Predvsem to, da se za njihovimi vsakdanjimi opravili, navadami in pogovori skrivajo zgodbe, ki so veliko bolj zapletene, kot se zdi na prvi pogled.

Tadeja Krečič Scholten v zbirki kratkih zgodb z občutljivostjo in izostrenim posluhom za medčloveške odnose vstopa v drobne razpoke vsakdanjega življenja. Njeni junaki se srečujejo z ljubeznijo in osamljenostjo, s preteklimi zmotami, neizpolnjenimi pričakovanji, ambicijami in upanjem. Pogosto so ujeti med tem, kar so nekoč želeli, in tem, kar jim je življenje nazadnje namenilo.

Avtorica njihove zgodbe pripoveduje z veliko empatije, vendar brez olepševanja. Tudi v bolj bolečih trenutkih zna najti kanček humorja in ironije, zaradi česar njeni liki delujejo pristno, človeško in domače. Včasih nas nasmejijo, drugič presenetijo, večkrat pa se zalotimo, da v njih prepozna(va)mo košček lastnega življenja.

Jokala sem … pa tja je zbirka o ljudeh, ki jih srečujemo vsak dan, pa jih pogosto ne zares vidimo. O njihovih tihih bojih, spominih, željah in majhnih zmagah. Predvsem pa o tem, kako veliko se lahko skriva za na prvi pogled običajnim življenjem.

Tadeja Krečič Scholten je urednica radijskih oddaj, kritičarka, prevajalka in novinarka 3. programa Radia Slovenija. Prvo kratko zgodbo Stara ljubezen ne zarjavi je napisala pred nekaj leti in se z njo uvrstila med finaliste mlade literature Urška 2013. Na natečajih revije Mladika iz Trsta je leta 2019 dobila prvo nagrado za zgodbo Eter je slab prevajalec, leta 2018 tretjo in leta 2020 drugo nagrado. Še tri zgodbe so bile izbrane za objavo v reviji. Njena kratkoprozna besedila najdemo tudi v reviji Literatura in med literarnimi oddajami radia Slovenija. Leta 2021 je pri Mladinski knjigi izšel njen roman Nikoli ni prepozno.

 

Désirée

Zgodba se začne leta 1794 v Marseillu. Bernardine Eugénie Désirée Clary, hči premožnega trgovca s svilo, je navadno štirinajstletno dekle, ko usodno trči ob revnega, a izjemno ambicioznega korziškega generala Napoleona Bonaparteja. Med njima preskoči iskra, in Désirée mu z lastnimi prihranki omogoči pot v Pariz. Toda Pariz spremeni vse. Napoleon zaradi političnega vzpona zaroko razdre in se poroči z vplivno vdovo Joséphine de Beauharnais. Razočarana Désirée kasneje najde srečo ob drugem velikem možu tistega časa – generalu Jean-Baptistu Bernadottu. Skozi vrtinec zgodovine, prežet z nenehnimi vojnami, političnimi spletkami in spreminjanjem evropskih meja, Désirée nepričakovano postane kraljica Desideria Švedska in Norveška ter začetnica še danes vladajoče švedske kraljeve dinastije.

Roman Annemarie Selinko, napisan v obliki Désiriejinega osebnega dnevnika, je mojstrovina zgodovinske fikcije. Avtorici uspe nekaj izjemnega: veliko, viharno zgodovino Evrope predstavi skozi drobna, vsakdanja opažanja mlade ženske. Désirée ni tipična junaška figura; je politično neobremenjena, preprosta in globoko človeška. Prav ta njena navadnost v svetu, kjer vsi hlepijo po kronah in slavi, ponuja čudovit kontrast Napoleonovemu megalomanstvu.

Čeprav gre za obsežno delo, pisateljičin lahkoten, tekoč  slog bralca popolnoma posrka vase. Lik Napoleona je prikazan brez olepševanja – kot genialen vojskovodja, a hkrati kot oblasti željan človek, ki je za uspeh pripravljen žrtvovati ljubezen. Nasproti njemu stoji Bernadotte, mož trdnih moralnih načel in republikanskih idealov. Skozi njun konflikt in Désiriejino razpetost med Parizom in Stockholmom spremljamo preobrazbo Evrope iz fevdalizma v moderno dobo.

Désirée je ljubezenski roman in hkrati zgodba o odraščanju, prilagajanju usodi in o tem, kako lahko eno dekle s svojo srčnostjo spremeni tok zgodovine.

Tujka

Tujka je četrti roman iz priljubljene serije Fjällbacka, v kateri nastopata policist Patrik Hedström in pisateljica Erica Falck. Za ljubitelje skandinavskih kriminalk je roman zanimiv predvsem zaradi značilnega vzdušja majhnega kraja Fjällbacka, kjer se za videzom urejenega vsakdana skrivajo dolgo zamolčane skrivnosti.

Ko domačinka umre v nenavadni prometni nesreči, se sprva zdi, da gre za tragično posledico vožnje pod vplivom alkohola. A ker je bila žrtev znana po tem, da sploh ne pije alkohola, preide preiskava v iskanje krivca za nesrečo. Primer prevzame Hedström, ki se kmalu znajde pred vprašanji, na katera ni preprostih odgovorov. V Fjällbacki se medtem prične še snemanje priljubljenega resničnostnega šova, kjer se pred kamerami vrstijo prepiri, ljubosumje in napetosti, ki postopoma presežejo meje televizijske igre. Ko eno od udeleženk najdejo mrtvo, postane jasno, da se za bleščečo podobo šova skriva nekaj precej temnejšega.

Avtorica v romanu prepleta dve na videz ločeni zgodbi in bralca postopoma vodi do povezav med njima. Napetost gradi počasi, z razkrivanjem skrivnosti iz preteklosti, medosebnih zamer in skritih motivov. Ob kriminalni zgodbi pa je pomemben tudi vpogled v odnose med ljudmi ter v svet, kjer želja po priljubljenosti in pozornosti dostikrat vodi do nevarnih posledic.

Camilla Läckberg  je priljubljena švedska pisateljica, ki velja za eno najodmevnejših pisateljic skandinavskih kriminalk. Zaslovela je prav s knjižno serijo o Fjällbacki, majhnem ribiškem mestu na Švedskem, od koder prihaja tudi sama. Njene napete psihološke kriminalke so prevedene v več kot 40 jezikov in prodane v milijonskih nakladah po vsem svetu.

Božanska tekmeca

Božanska tekmeca je čustvena fantazijska pripoved ameriške pisateljice Rebecce Ross o dveh mladih, ki ju nepričakovano poveže vojna med starodavnimi bogovi.

Iris Winnow se po družinski tragediji znajde sredi vojne, medtem ko njen brat odide na fronto, mama pa utaplja žalost v alkoholu. Iris svojo žalost preliva v pisma, ki jih skrivaj pošilja prek skrivnostnega starinskega pisalnega stroja. Na drugi strani jih prejema Roman Kitt, njen čedni, a hladni tekmec v časopisni redakciji. Med njima se začne razvijati nenavadna korespondenca, ki iz tekmovalnosti preraste v zaupanje, bližino in ljubezen, ki ju bo vodila vse do vojne fronte, na kateri se spopadajo Envini in Dacrejevi vojščaki.

Ko se vojna vse bolj približuje, se Iris in Roman znajdeta pred težkimi odločitvami …

Božanska tekmeca je nežna in ganljiva zgodba o ljubezni, izgubi, upanju in moči besed, ki lahko povežejo ljudi tudi v najtemnejših časih. Je prvi del duologije Začarana pisma, ki ji sledijo še Krute zaobljube.

Rebecca Ross je ameriška pisateljica fantazijskih romanov za mladino in odrasle. V književnosti je nase opozorila z romanom The Queen’s Rising (2018), širšo mednarodno prepoznavnost pa je dosegla z duologijo Začarana pisma, ki jo sestavljata romana Božanska tekmeca in Krute zaobljube. Zanju je prejela tudi nagrado Goodreads Choice Award za najboljšo fantazijo za mlade v letih 2023 in 2024.

Krute zaobljube

Krute zaobljube so nadaljevanje romana Božanska tekmeca in zaključek duologije Začarana pisma. 

Vojna še ni končana, Iris pa se po vrnitvi s fronte ne more preprosto vrniti v nekdanje življenje. Roman je pogrešan, meščani Vrlega živijo v negotovosti, nad vsem pa visi slutnja, da se bo spopad med bogovi in ljudmi nadaljeval z novo silovitostjo.

Medtem se Roman prebudi brez spominov na svojo preteklost in pristane v rokah skrivnostnega Dacreja. Ko skozi vrata omare prejme nenavadno pismo, začne dopisovanje z neznancem, ki se mu zdi presenetljivo domač. Pisma počasi prebudijo pozabljene občutke in spomine ter ga povežejo s preteklostjo, za katero se zdi, da je ne more več doseči.

Rebecca Ross v drugem delu duologije Začarana pisma preplete vojno, magijo, bogove, izgubljene spomine in ljubezen, ki se noče ukloniti niti razdalji niti času. V središču zgodbe ostajata Iris in Roman, katerih vez je postavljena pred težke preizkušnje in krute odločitve. Nežna moč pisem se tako znova sooči z brutalnostjo vojne.

Roman je primeren predvsem za bralce, ki uživajo v romantični fantaziji, počasneje razvijajočih se ljubezenskih zgodbah ter pripovedih, v katerih imajo besede in spomini posebno moč. Če je Božanska tekmeca bralca osvojila z nenavadno ljubezensko zgodbo v času vojne, Krute zaobljube to zgodbo nadaljujejo z več čustvenimi preizkušnjami in vprašanjem, ali lahko ljubezen preživi tudi takrat, ko je ogroženo vse, kar poznamo.

Rebecca Ross je ameriška pisateljica fantazijskih romanov za mladino in odrasle. V književnosti je nase opozorila z romanom The Queen’s Rising (2018), širšo mednarodno prepoznavnost pa je dosegla z duologijo Začarana pisma, ki jo sestavljata romana Božanska tekmeca in Krute zaobljube. Zanju je prejela tudi nagrado Goodreads Choice Award za najboljšo fantazijo za mlade v letih 2023 in 2024.

 

Izbor

Letos mineva 100 let od rojstva ene najpomembnejših avstrijskih oziroma nemško pišočih avtoric, Ingeborg Bachmann. Pisala je poezijo, prozo in radijske igre. V slovenščini lahko beremo izbor njenih pesmi v knjigi Razloži, ljubi, romana Malina in Knjiga o Franci ter tri izbore krajših proznih besedil. Tik pred izidom je tudi knjiga njenih zbranih pesmi in izbranih pesmi iz zapuščine Ne poznam boljšega sveta v prevodu Aleša Štegra.

V knjigi Izbor so združeni trije krajši prozni teksti: Mladost v nekem avstrijskem mestu, Simultano in Rekviem za Fanny Goldmann. V prvem se avtorica vrača v čas svojega otroštva in mladosti v Celovcu ter prikazuje, kako vojna, nacizem, nasilje, strah in negotovost zaznamujejo mlade. V ospredju niso dogodki, temveč občutja, spomini in razmišljanja. V zgodbi Simultano spremljamo tolmačko Nadjo, ki z znancem odpotuje v Kalabrijo, a ugotovi, da niti skupni materni jezik ne zagotavlja prave bližine. Besedilo je deloma fragmentarno, v njem se prepletajo različni jeziki, avtorica pa se sprašuje o možnosti popolnega medsebojnega razumevanja. V nedokončanem romanu Rekviem za Fanny Goldmann, ki je del cikla z naslovom Todesarten (slov. Načini smrti), v katerega sodita tudi romana Malina in Knjiga o Franci, se dunajska igralka Fanny zaplete v razmerje s pisateljem Antonom Marekom. Ta jo čustveno izkoristi in njuno intimo brezobzirno uporabi kot snov za svoj roman, s katerim zaslovi, njo pa družbeno in psihično uniči. Avtorica v besedilu razgalja prikrito patriarhalno nasilje, čustveno manipulacijo in uničujoče posledice za žensko avtonomijo.

Pisanje Ingeborg Bachmann ne ostaja le na ravni psihološke analize posameznika, temveč deluje kot opozorilo pred prikritim nasiljem in izgubo osebne svobode. Brezkompromisno razgaljanje čustvenih manipulacij ter mehanizmov moči v odnosih daje njenemu glasu izjemno sodobnost. Izbor dopolnjujejo uvodni zapis prevajalke Lučke Jenčič, intervju z avtorico ter izčrpni biografski podatki, zato ponuja knjiga odličen vpogled v njen raznolik, vsebinsko povezan in še danes zelo aktualen opus.

Knjigarna prepovedanih knjig

Knjigarna prepovedanih knjig je čudovita zgodba, v kateri se znajdemo v vrtincu ljubezni, kulinarike in političnih spletk v času, sumljivo podobnem našemu, kjer določene knjige postanejo prepovedane. Knjigarnar Mitch, ki svoje celo življenje posveti knjigam, se odloči, da se bo za njih boril do konca, zaradi česar pristane v zaporu. Ko se po petih letih vrne na svobodo, ima v glavi samo eno – maščevanje. A kaj, ko ima usoda za njega druge načrte,… Ali je v svetu, kjer so ljudje nagrajeni za izdajo, mogoče še komu zaupati? Ali se je v takšnem svetu možno celo…zaljubiti?

Marc Levy (1961) je avtor 26 romanov in eden najbolj branih sodobnih francoskih avtorjev. Njegova dela so bila prevedena že v 50 jezikih, nekatera med njimi pa so doživela tudi filmsko uprizoritev. V slovenščino so prevedeni 4 njegovi romani: In če bi bilo res, Prihodnjič, Ona in on ter Zaljubljeni duh. Njegova dela so kombinacija romantičnih komedij ter družbenih romanov s presunljivo politično noto.