skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Mladi odrasli (18–29 let)

Jokala sem … pa tja

Kaj povezuje žensko, ki se ne more upreti nakupovanju čevljev, osamljenega upokojenca, mater, ki v času vojne čaka na novice o sinu, in številne druge na videz nezdružljive junake? Predvsem to, da se za njihovimi vsakdanjimi opravili, navadami in pogovori skrivajo zgodbe, ki so veliko bolj zapletene, kot se zdi na prvi pogled.

Tadeja Krečič Scholten v zbirki kratkih zgodb z občutljivostjo in izostrenim posluhom za medčloveške odnose vstopa v drobne razpoke vsakdanjega življenja. Njeni junaki se srečujejo z ljubeznijo in osamljenostjo, s preteklimi zmotami, neizpolnjenimi pričakovanji, ambicijami in upanjem. Pogosto so ujeti med tem, kar so nekoč želeli, in tem, kar jim je življenje nazadnje namenilo.

Avtorica njihove zgodbe pripoveduje z veliko empatije, vendar brez olepševanja. Tudi v bolj bolečih trenutkih zna najti kanček humorja in ironije, zaradi česar njeni liki delujejo pristno, človeško in domače. Včasih nas nasmejijo, drugič presenetijo, večkrat pa se zalotimo, da v njih prepozna(va)mo košček lastnega življenja.

Jokala sem … pa tja je zbirka o ljudeh, ki jih srečujemo vsak dan, pa jih pogosto ne zares vidimo. O njihovih tihih bojih, spominih, željah in majhnih zmagah. Predvsem pa o tem, kako veliko se lahko skriva za na prvi pogled običajnim življenjem.

Tadeja Krečič Scholten je urednica radijskih oddaj, kritičarka, prevajalka in novinarka 3. programa Radia Slovenija. Prvo kratko zgodbo Stara ljubezen ne zarjavi je napisala pred nekaj leti in se z njo uvrstila med finaliste mlade literature Urška 2013. Na natečajih revije Mladika iz Trsta je leta 2019 dobila prvo nagrado za zgodbo Eter je slab prevajalec, leta 2018 tretjo in leta 2020 drugo nagrado. Še tri zgodbe so bile izbrane za objavo v reviji. Njena kratkoprozna besedila najdemo tudi v reviji Literatura in med literarnimi oddajami radia Slovenija. Leta 2021 je pri Mladinski knjigi izšel njen roman Nikoli ni prepozno.

 

Désirée

Zgodba se začne leta 1794 v Marseillu. Bernardine Eugénie Désirée Clary, hči premožnega trgovca s svilo, je navadno štirinajstletno dekle, ko usodno trči ob revnega, a izjemno ambicioznega korziškega generala Napoleona Bonaparteja. Med njima preskoči iskra, in Désirée mu z lastnimi prihranki omogoči pot v Pariz. Toda Pariz spremeni vse. Napoleon zaradi političnega vzpona zaroko razdre in se poroči z vplivno vdovo Joséphine de Beauharnais. Razočarana Désirée kasneje najde srečo ob drugem velikem možu tistega časa – generalu Jean-Baptistu Bernadottu. Skozi vrtinec zgodovine, prežet z nenehnimi vojnami, političnimi spletkami in spreminjanjem evropskih meja, Désirée nepričakovano postane kraljica Desideria Švedska in Norveška ter začetnica še danes vladajoče švedske kraljeve dinastije.

Roman Annemarie Selinko, napisan v obliki Désiriejinega osebnega dnevnika, je mojstrovina zgodovinske fikcije. Avtorici uspe nekaj izjemnega: veliko, viharno zgodovino Evrope predstavi skozi drobna, vsakdanja opažanja mlade ženske. Désirée ni tipična junaška figura; je politično neobremenjena, preprosta in globoko človeška. Prav ta njena navadnost v svetu, kjer vsi hlepijo po kronah in slavi, ponuja čudovit kontrast Napoleonovemu megalomanstvu.

Čeprav gre za obsežno delo, pisateljičin lahkoten, tekoč  slog bralca popolnoma posrka vase. Lik Napoleona je prikazan brez olepševanja – kot genialen vojskovodja, a hkrati kot oblasti željan človek, ki je za uspeh pripravljen žrtvovati ljubezen. Nasproti njemu stoji Bernadotte, mož trdnih moralnih načel in republikanskih idealov. Skozi njun konflikt in Désiriejino razpetost med Parizom in Stockholmom spremljamo preobrazbo Evrope iz fevdalizma v moderno dobo.

Désirée je ljubezenski roman in hkrati zgodba o odraščanju, prilagajanju usodi in o tem, kako lahko eno dekle s svojo srčnostjo spremeni tok zgodovine.

Tujka

Tujka je četrti roman iz priljubljene serije Fjällbacka, v kateri nastopata policist Patrik Hedström in pisateljica Erica Falck. Za ljubitelje skandinavskih kriminalk je roman zanimiv predvsem zaradi značilnega vzdušja majhnega kraja Fjällbacka, kjer se za videzom urejenega vsakdana skrivajo dolgo zamolčane skrivnosti.

Ko domačinka umre v nenavadni prometni nesreči, se sprva zdi, da gre za tragično posledico vožnje pod vplivom alkohola. A ker je bila žrtev znana po tem, da sploh ne pije alkohola, preide preiskava v iskanje krivca za nesrečo. Primer prevzame Hedström, ki se kmalu znajde pred vprašanji, na katera ni preprostih odgovorov. V Fjällbacki se medtem prične še snemanje priljubljenega resničnostnega šova, kjer se pred kamerami vrstijo prepiri, ljubosumje in napetosti, ki postopoma presežejo meje televizijske igre. Ko eno od udeleženk najdejo mrtvo, postane jasno, da se za bleščečo podobo šova skriva nekaj precej temnejšega.

Avtorica v romanu prepleta dve na videz ločeni zgodbi in bralca postopoma vodi do povezav med njima. Napetost gradi počasi, z razkrivanjem skrivnosti iz preteklosti, medosebnih zamer in skritih motivov. Ob kriminalni zgodbi pa je pomemben tudi vpogled v odnose med ljudmi ter v svet, kjer želja po priljubljenosti in pozornosti dostikrat vodi do nevarnih posledic.

Camilla Läckberg  je priljubljena švedska pisateljica, ki velja za eno najodmevnejših pisateljic skandinavskih kriminalk. Zaslovela je prav s knjižno serijo o Fjällbacki, majhnem ribiškem mestu na Švedskem, od koder prihaja tudi sama. Njene napete psihološke kriminalke so prevedene v več kot 40 jezikov in prodane v milijonskih nakladah po vsem svetu.

Božanska tekmeca

Božanska tekmeca je čustvena fantazijska pripoved ameriške pisateljice Rebecce Ross o dveh mladih, ki ju nepričakovano poveže vojna med starodavnimi bogovi.

Iris Winnow se po družinski tragediji znajde sredi vojne, medtem ko njen brat odide na fronto, mama pa utaplja žalost v alkoholu. Iris svojo žalost preliva v pisma, ki jih skrivaj pošilja prek skrivnostnega starinskega pisalnega stroja. Na drugi strani jih prejema Roman Kitt, njen čedni, a hladni tekmec v časopisni redakciji. Med njima se začne razvijati nenavadna korespondenca, ki iz tekmovalnosti preraste v zaupanje, bližino in ljubezen, ki ju bo vodila vse do vojne fronte, na kateri se spopadajo Envini in Dacrejevi vojščaki.

Ko se vojna vse bolj približuje, se Iris in Roman znajdeta pred težkimi odločitvami …

Božanska tekmeca je nežna in ganljiva zgodba o ljubezni, izgubi, upanju in moči besed, ki lahko povežejo ljudi tudi v najtemnejših časih. Je prvi del duologije Začarana pisma, ki ji sledijo še Krute zaobljube.

Rebecca Ross je ameriška pisateljica fantazijskih romanov za mladino in odrasle. V književnosti je nase opozorila z romanom The Queen’s Rising (2018), širšo mednarodno prepoznavnost pa je dosegla z duologijo Začarana pisma, ki jo sestavljata romana Božanska tekmeca in Krute zaobljube. Zanju je prejela tudi nagrado Goodreads Choice Award za najboljšo fantazijo za mlade v letih 2023 in 2024.

Krute zaobljube

Krute zaobljube so nadaljevanje romana Božanska tekmeca in zaključek duologije Začarana pisma. 

Vojna še ni končana, Iris pa se po vrnitvi s fronte ne more preprosto vrniti v nekdanje življenje. Roman je pogrešan, meščani Vrlega živijo v negotovosti, nad vsem pa visi slutnja, da se bo spopad med bogovi in ljudmi nadaljeval z novo silovitostjo.

Medtem se Roman prebudi brez spominov na svojo preteklost in pristane v rokah skrivnostnega Dacreja. Ko skozi vrata omare prejme nenavadno pismo, začne dopisovanje z neznancem, ki se mu zdi presenetljivo domač. Pisma počasi prebudijo pozabljene občutke in spomine ter ga povežejo s preteklostjo, za katero se zdi, da je ne more več doseči.

Rebecca Ross v drugem delu duologije Začarana pisma preplete vojno, magijo, bogove, izgubljene spomine in ljubezen, ki se noče ukloniti niti razdalji niti času. V središču zgodbe ostajata Iris in Roman, katerih vez je postavljena pred težke preizkušnje in krute odločitve. Nežna moč pisem se tako znova sooči z brutalnostjo vojne.

Roman je primeren predvsem za bralce, ki uživajo v romantični fantaziji, počasneje razvijajočih se ljubezenskih zgodbah ter pripovedih, v katerih imajo besede in spomini posebno moč. Če je Božanska tekmeca bralca osvojila z nenavadno ljubezensko zgodbo v času vojne, Krute zaobljube to zgodbo nadaljujejo z več čustvenimi preizkušnjami in vprašanjem, ali lahko ljubezen preživi tudi takrat, ko je ogroženo vse, kar poznamo.

Rebecca Ross je ameriška pisateljica fantazijskih romanov za mladino in odrasle. V književnosti je nase opozorila z romanom The Queen’s Rising (2018), širšo mednarodno prepoznavnost pa je dosegla z duologijo Začarana pisma, ki jo sestavljata romana Božanska tekmeca in Krute zaobljube. Zanju je prejela tudi nagrado Goodreads Choice Award za najboljšo fantazijo za mlade v letih 2023 in 2024.

 

Izbor

Letos mineva 100 let od rojstva ene najpomembnejših avstrijskih oziroma nemško pišočih avtoric, Ingeborg Bachmann. Pisala je poezijo, prozo in radijske igre. V slovenščini lahko beremo izbor njenih pesmi v knjigi Razloži, ljubi, romana Malina in Knjiga o Franci ter tri izbore krajših proznih besedil. Tik pred izidom je tudi knjiga njenih zbranih pesmi in izbranih pesmi iz zapuščine Ne poznam boljšega sveta v prevodu Aleša Štegra.

V knjigi Izbor so združeni trije krajši prozni teksti: Mladost v nekem avstrijskem mestu, Simultano in Rekviem za Fanny Goldmann. V prvem se avtorica vrača v čas svojega otroštva in mladosti v Celovcu ter prikazuje, kako vojna, nacizem, nasilje, strah in negotovost zaznamujejo mlade. V ospredju niso dogodki, temveč občutja, spomini in razmišljanja. V zgodbi Simultano spremljamo tolmačko Nadjo, ki z znancem odpotuje v Kalabrijo, a ugotovi, da niti skupni materni jezik ne zagotavlja prave bližine. Besedilo je deloma fragmentarno, v njem se prepletajo različni jeziki, avtorica pa se sprašuje o možnosti popolnega medsebojnega razumevanja. V nedokončanem romanu Rekviem za Fanny Goldmann, ki je del cikla z naslovom Todesarten (slov. Načini smrti), v katerega sodita tudi romana Malina in Knjiga o Franci, se dunajska igralka Fanny zaplete v razmerje s pisateljem Antonom Marekom. Ta jo čustveno izkoristi in njuno intimo brezobzirno uporabi kot snov za svoj roman, s katerim zaslovi, njo pa družbeno in psihično uniči. Avtorica v besedilu razgalja prikrito patriarhalno nasilje, čustveno manipulacijo in uničujoče posledice za žensko avtonomijo.

Pisanje Ingeborg Bachmann ne ostaja le na ravni psihološke analize posameznika, temveč deluje kot opozorilo pred prikritim nasiljem in izgubo osebne svobode. Brezkompromisno razgaljanje čustvenih manipulacij ter mehanizmov moči v odnosih daje njenemu glasu izjemno sodobnost. Izbor dopolnjujejo uvodni zapis prevajalke Lučke Jenčič, intervju z avtorico ter izčrpni biografski podatki, zato ponuja knjiga odličen vpogled v njen raznolik, vsebinsko povezan in še danes zelo aktualen opus.

Knjigarna prepovedanih knjig

Knjigarna prepovedanih knjig je čudovita zgodba, v kateri se znajdemo v vrtincu ljubezni, kulinarike in političnih spletk v času, sumljivo podobnem našemu, kjer določene knjige postanejo prepovedane. Knjigarnar Mitch, ki svoje celo življenje posveti knjigam, se odloči, da se bo za njih boril do konca, zaradi česar pristane v zaporu. Ko se po petih letih vrne na svobodo, ima v glavi samo eno – maščevanje. A kaj, ko ima usoda za njega druge načrte,… Ali je v svetu, kjer so ljudje nagrajeni za izdajo, mogoče še komu zaupati? Ali se je v takšnem svetu možno celo…zaljubiti?

Marc Levy (1961) je avtor 26 romanov in eden najbolj branih sodobnih francoskih avtorjev. Njegova dela so bila prevedena že v 50 jezikih, nekatera med njimi pa so doživela tudi filmsko uprizoritev. V slovenščino so prevedeni 4 njegovi romani: In če bi bilo res, Prihodnjič, Ona in on ter Zaljubljeni duh. Njegova dela so kombinacija romantičnih komedij ter družbenih romanov s presunljivo politično noto.

Oniksna nevihta

Oniksna nevihta je tretji del izjemno priljubljene fantazijske serije Empirjan ameriške pisateljice Rebecce Yarros, ki je s knjigama Četrto krilo in Železni plamen osvojila milijone bralcev po svetu. Zgodba nadaljuje pot Violet Sorrengail, mlade jahačice zmajev, ki je po razkritjih in preizkušnjah prejšnjih iz prejšnjih delov postavljena pred še zahtevnejše naloge. Svet, ki ga je poznala, se nepovratno spreminja, nevarnost pa prihaja z vseh strani.

Violet se mora soočiti z vedno večjimi grožnjami, političnimi spletkami in skrivnostmi, ki segajo globlje, kot si je predstavljala. Vojna se zaostruje, meja med zavezniki in sovražniki postaja vse bolj zabrisana, zaupanje pa je razkošje, ki si ga lahko privošči le redko kdo.

V središču zgodbe ostaja Violet – nepopustljiva, iznajdljiva in ranljiva junakinja, ki mora kljub dvomom najti način, kako obvladati svojo moč in sprejeti odgovornost, ki jo prinaša njen položaj. Njena vez z zmaji je še pomembnejša, prav tako pa odnosi, ki jih je spletla v svetu, kjer lahko ena napačna odločitev pomeni izgubo vsega. Med nevarnimi pustolovščinami in spopadi se prepletajo ljubezen, zvestoba, izdaja in vprašanja o tem, komu je mogoče verjeti.

Tudi v Oniksni nevihti je združena epska fantazija z romantiko in napeto akcijo. Svet zmajev postaja obsežnejši in kompleksnejši, razkrivajo se nove plati njegove zgodovine in magije, zgodba pa bralca z vrsto preobratov nenehno sili k ugibanju, kaj se bo zgodilo naprej. Roman je namenjen tako ljubiteljem fantazijskih svetov in zmajev kot tudi bralcem, ki jih pritegnejo intenzivni odnosi med junaki in zgodbe o odraščanju, pogumu ter boju za preživetje.

Oniksna nevihta je pripoved o svetu, v katerem se starim pravilom izteka čas. Violet bo morala ugotoviti, kaj je pripravljena tvegati za ljudi, ki jih ima rada, in ali lahko spremeni usodo, ki se ji zdi že vnaprej določena. Ko se približuje nova nevihta, postaja jasno, da prava nevarnost ni vedno tista, ki jo je mogoče videti.

Za vse bralce, ki so se pustili posrkati v svet Četrtega krila in Železnega plamena, je tretji del serije novo poglavje zgodbe o zmajih, moči, ljubezni in vojni. Z večjimi vložki, nevarnejšimi nasprotniki in skrivnostmi, ki lahko spremenijo vse.

Rebecca Yarros je ameriška pisateljica in avtorica več kot dvajsetih romanov ter ena najbolj uspešnih sodobnih avtoric romantične literature in fantazije. Širši svetovni preboj ji je prinesla serija Empirjan (Empyrean). Njene knjige so postale uspešnice lestvic New York Times, USA Today in Wall Street Journal, za svoje delo pa je prejela tudi britansko knjižno nagrado za knjigo leta in nagrado Alex.

Ruševine

Dve mlada ameriška para se na počitnicah v Mehiki odločita za spontano pustolovščino. Jeff, Amy, Eric in Stacy skupaj z nemškim popotnikom Mathiasom odpotujejo v notranjost države, kjer naj bi poiskali arheološko najdišče in njegove ruševine. Kar se začne kot brezskrbna turistična dogodivščina, se kmalu spremeni v boj za preživetje.

Na skrivnostnem griču, obdanem z džunglo, skupino ustavi oborožen domačin. Ko eden od njih nevede stopi na območje, ki ga domačini očitno želijo za vsako ceno obvarovati pred tujci, se začne njihova prava preizkušnja. Izkaže se, da nevarnost ni le v ljudeh in neukročeni naravi, temveč v nečem veliko bolj srhljivem – rastlini, ki se zdi nenavadno inteligentna in ki jim ne bo pustila oditi.

Smith grozljivko gradi predvsem na občutku ujetosti in nemoči. Skupina se znajde brez hrane, vode in možnosti za pobeg, medtem ko se odnosi med njimi pod pritiskom strahu, bolečine in izčrpanosti vse bolj krhajo. Pisatelja ne zanima le vprašanje, kako preživeti, temveč tudi, kaj se zgodi s človekom, ko odpovejo razum, pravila in upanje.

Ruševine so izjemno napeta survival grozljivka, v kateri je največja groza prav občutek neizogibnosti. Smith stopnjuje napetost skoraj brez predaha in bralca prisili, da se ves čas sprašuje, kaj bi sam storil v podobni situaciji. Knjiga je posebej primerna za ljubitelje psiholoških grozljivk, temačnih trilerjev in zgodb o preživetju, ki bolj stavijo na tesnobo, atmosfero in človeško vedenje kot na klasične pošasti.

Knjiga je primerna za odrasle bralce, predvsem ljubitelje grozljivk in napetih, precej brutalnih zgodb o preživetju. Zaradi nazornih prizorov nasilja, poškodb in psihičnega trpljenja knjiga za občutljive bralce ni najbolj primerna.

Scott Smith je ameriški pisatelj in scenarist, rojen leta 1965. Pred Ruševinami je napisal roman Preprost načrt (A Simple Plan, 1993), ki je bil zelo uspešen in je bil leta 1998 prirejen v film; Smith je za scenarij prejel nominacijo za oskarja. Ruševine so ob izidu leta 2006 doživele odmeven kritiški sprejem in avtorja dokončno utrdile kot pomembnega predstavnika sodobne grozljivke. Roman je navdušil z izvirno premiso, stopnjevanjem napetosti in neusmiljenim prikazom človekovega boja za preživetje. Med njegovimi najbolj znanimi občudovalci je tudi Stephen King, ki ga je označil za najboljši grozljiv roman novega stoletja. Tudi po Ruševinah je posnet film (2008).

Debeluška : novela

Henri René Albert Guy de Maupassant je mojster kratkih novel, izreden stilist ter eden pomembnejših predstavnikov francoskega realizma in naturalizma. Rodil se je leta 1850 v Tourville sur Arques in v svojem življenju ustvaril številna pomembna dela (šest romanov Njeno življenje, Lepi striček, Zapeljivec, … ter več kot tristo novel: Debeluška, Coco, Nakit, …). Nanj sta tako osebno kot literarno pomembno vplivala Gustave Flaubert in Émile Zola. Zanimivo je dejstvo, da je svoj celoten opus ustvaril zgolj med leti 1880 in 1890. Kasneje je zaradi sifilisa postopoma zapadel v norost in umrl malo pred svojim 43. rojstnim dnevom, leta 1893. Njegova dela so aktualna še danes, številna doživljajo tudi filmske adaptacije.  

Debeluška je izšla leta 1880 in velja za mojstrovino realističnega in naturalističnega pisanja. Je Maupassantova prva novela in prav z njo je avtor zaslovel. Zgodba se odvija v času francosko-pruske vojne, ko skupina meščanov v kočiji beži iz okupiranega francoskega mesta Rouen. Potniki prihajajo iz različnih družbenih skupin (ugledni in bogati meščani, redovnici, politiki ter prostitutka Rousset, ki jo zaradi obilnejše postave kličejo Debeluška), ki jih avtor opiše s poglobljenim poznavanjem človeške duševnosti. Nadaljnjo pot druščini z nenavadno zahtevo prepreči pruski časnik, kar sproži osrednji situacijski problem, ki se brutalno razreši prav na račun Debeluške.

Novela na jasen, kirurško hladen način razkriva obširno paleto človeških narav ter prefinjeno razgalja zlagano, pokvarjeno meščansko moralo.