skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Mladi odrasli (18–29 let)

Brez izmikanja

Kingova priljubljena junakinja Holly Gibney, zasebna detektivka in lastnica agencije Srečni najditelj, v romanu Brez izmikanja nastopa že sedmič. Tokrat se poleg preiskovanja zločina znajde tudi v zanjo neobičajni vlogi in s tem stopi iz svoje cone udobja.

Zgodba se začne z anonimnim pismom, v katerem neznanec napove niz umorov. Trdi, da bo umoril trinajst nedolžnih ljudi in enega krivega, saj verjame, da lahko s tem popravi veliko krivico, ki je bila storjena. Policija opozorilo vzame resno in se takoj loti raziskave, kdo stoji za grožnjo in kako preprečiti napovedane zločine. Pri preiskavi sodeluje tudi Holly, ki združi moči s policistko iz detektivskega oddelka Izzy Jaynes.

Vzporedno spremljamo še zgodbo feministične aktivistke Kate McKay, ki zaradi svojih javnih nastopov in stališč postane tarča verskega skrajneža. Holly prevzame vlogo varovanja Kate, zato se znajde razpeta med dvema nevarnima primeroma. V romanu nastopata tudi Barbara in Jerome Robinson, ki ju bralci poznajo iz prejšnjih Kingovih kriminalnih romanov.

Brez izmikanja je kriminalni roman brez nadnaravnih elementov, v katerem Stephen King ostaja zvest svojemu prepoznavnemu pripovednemu slogu. Dogajanje gradi skozi več perspektiv, napetost pa stopnjuje počasi in premišljeno vse do zaključka. Poleg napete kriminalne zgodbe odpira tudi vprašanja pravičnosti, maščevanja, odvisnosti in družbene polarizacije.

Roman lahko beremo samostojno, vendar bodo bralci, ki že poznajo Holly Gibney in prejšnje primere, še bolje razumeli razvoj glavne junakinje in odnose med osrednjimi liki.

Lepoto zrl sem : zbrane pesmi 1

Pesmi Konstandinosa Kavafisa, enega najpomembnejših grških pesnikov 20. stoletja, popeljejo bralca med fragmentarne skice oseb iz drugih časov: zelo pogosto v dobo (pozne) antike, včasih pa tudi v pesnikovo aleksandrijsko sodobnost, ki je za nas prav tako oddaljena. Kavafisova poezija je pretežno pripovedna, pogosto se bere kot zgoščene slike situacij ali oseb v zgodovinskem kontekstu, pa naj gre za antiko, bizantinsko dobo ali avtorjevo sedanjost.

Prevladujejo trije tematski sklopi: zgodovina, erotika in filozofija, ki se pogosto prepletajo znotraj posamične pesmi. Beremo lahko pesmi o zgodovinskih osebnostih, v nekaj pesmih recimo srečamo cesarja Julija Odpadnika, ki je želel ponovno uvesti pogansko vero, ko je krščanstvo že zmagovalo, Nerona, ki ga bodo zdaj zdaj napadle Erinije (Koraki), Cezarja, ki se mu bliža Artemidor s svarilom (Marčeve ide), pa tudi pesmi o vsakdanjih ljudeh iz bizantinske dobe ali (pozne) antike. Nekatere pesmi črpajo motive iz grške mitologije, kakor pesem Ahilova konja, v kateri Zevs spozna svojo zmoto, ko je smrtnim ljudem podaril nesmrtna konja in ju tako pahnil v večno žalovanje. Minljivost prežema mnoge verze, pa naj gre za beg v uživaštvo ali objokovanje mladosti.

Kar nekaj pesmi govori o konfliktnem obdobju širjenja krščanstva v pozni antiki, recimo o kristjanu, ki objokuje smrt očeta in se opravičuje Jezusu, da žaluje za njim, svečenikom v poganskem Serapejonu (Svečenik v Serapejonu). Nekatere so bolj čutne in govorijo o lepoti mladeničev, prav tisti lepoti, ki jo izpostavlja naslov te pesniške zbirke Lepoto zrl sem. Včasih gre za lepoto iz oddaljenih časov, včasih pa iz pesnikove sodobnosti. Motiv bordelov, po katerih se je Kavafis gibal zaradi prikrivanja svoje homoseksualnosti v konservativni družbi, se pogosto veže z motivom uživanja življenja. Oboje najdemo v priloženi pesmi Iz šole slovečega filozofa, kjer mlad pogan išče svojo pot v življenju – filozofija mu ne diši, politika tudi ne, krščanstvo bi mu ogrozilo prihodke – tako raje uživa v »hišah razvrata«, kjer mu bo lepota služila še kakšno desetletje, nato pa se bo lahko zatekel nazaj v politiko in izpolnil družbena pričakovanja. Časi se spreminjajo, ljudje ostajajo isti. To ohranja Kavafisovo poezijo aktualno, pa naj črpa iz zgodovine, mitologije ali osebne izkušnje.

Ko Zemlja zdrsne za obzorje

V ne tako daljni prihodnosti, ko so Benetke potopljene, Ljubljana pa mesto, v katerem se ob večerih kaj dogaja, se del človeškega življenja seli v vesolje. Raziskovalci so že zavzeli vse planete in nanje začeli uvažati alge, glive in opraševalce. Majhne skupnosti, ki so se preslile v atmosfero, je treba nadzorovati, zato je vzpostavljena tudi mreža vesoljske policije, iz katere je na zemeljsko okrevanje poslana Julia Perun. Juliji na “starem” planetu naložijo nalogo, da poišče arheologa Franka Beddoe-a in ga pripelje v Planico, kjer stoji najboljši center za astronavtsko urjenje v Evropi.
S katerim namenom je morala Franka iztrgati iz puščave in ga pripeljati na urjenje? In ali je mogoče, da bo zemeljska misija znatno vplivala na njeno vesoljno kariero?
Nihče od dvojice ne ve, v kaj se spušča. Vesta pa, da v takšnih razmerah ni prostora
za romanco…ali pač?

Kvaliteten slovenski znanstvenofantastični roman, ki poleg razdelanih in celovitih likov v pisanje vplete tudi kopico tehničnega znanja, predanega na dostopen in jasen način.

Igor Harb (1977) je slovenski filmski kritik in prevajalec del znanstvene fantastike v
slovenščino (Peščeni planet, Fentabotovi dnevniki, V orbiti). Je eden izmed trojice
voditeljev priljubljenega podcasta O.B.O.D.. Ko Zemlja zdrsne za obzorje je njegov
romaneskni prvenec.

Črno-beli svet

Tomaža Miheliča širša javnost pozna kot vsestranskega medijskega ustvarjalca, novinarja, modnega agenta in nepozabno Marlenno iz skupine Sestre. A kdor je prebral njegov odmevni literarni prvenec 33, ve, da se pod bliščem estrade skriva pisec, ki je izjemno subtilen opazovalec človeških usod. Mihelič piše brez filtrov in olepšav – resnico, pa naj bo še tako kruta ali boleča, postavi pred bralca natanko takšno, kot je. Ne beži pred težkimi trenutki, ampak ostane ob njih. Vse to pa mu uspe ubesediti z izjemno toplino in brez kančka obsojanja.

Črno-beli svet ni klasičen potopis, temveč globoko osebna, čustvena in družbenokritična izpoved o svetu, kjer so bivanjski pogoji neizprosno težki, a sta človeška toplina in preprosta življenjska radost neizmerni. Mihelič, ki je skupaj z lokalno skupnostjo in afriškim bratom Johnnyjem soustvaril navdihujoč humanitarni projekt Kimundo River Oasis, nam odpira vrata v naročje mame Afrike. Njegovo pisanje je iskreno, neposredno in polno spoštovanja do ljudi, ki jim z vsakim dejanjem vrača dostojanstvo. Pred nami se razpirajo usode tamkajšnjih domačinov, skozi katere avtor mojstrsko lušči univerzalne življenjske resnice in svoje uvide.

Črno-beli svet je pretresljivo, a hkrati izjemno svetlo branje, ki nas opominja, da različni svetovi, kulture in prepričanja ne smejo biti zidovi, ampak gradijo mostove. Je knjiga o brezpogojni, čisti ljubezni, ki presega geografske razdalje. Zaradi svoje globine in sporočilnosti je knjiga tudi izjemno dragocena sopotnica za učitelje in starše. Služi lahko kot odlična iztočnica za pogovore in projekte osnovnošolcev ter srednješolcev, saj skozi predstavitev drugačnega sveta odpira prostor za opolnomočenje naših otrok, krepitev empatije in sprejemanje raznolikosti.

Da gre za projekt z resnično veliko začetnico, dokazuje tudi avtorjeva odločitev, da celoten izkupiček od prodaje knjige nameni za šolanje, vodo in oskrbo lokalnih otrok. Knjiga vas bo predramila in navdihnila, da svet okoli sebe pogledate z drugačnimi očmi – toplo priporočam!

Asante sana Tomaž!

 

Nož v hrbet

Ko se osemindvajsetletnice Zoe, Stef in Jade odpravijo na letni dopust v divjino, imajo pred očmi čudovit pohod v naravi, oplemeniten s srečanji z živalmi in duhovnimi uvidi. Česar ne pričakujejo, je grd padec, zaradi katerega si Stef zvije gleženj. Jasno je, da poti več ne bo zmogla – toda kam naj se dekleta zatečejo v gozdu? Pred njimi se pojavi koča. Naj vstopijo in si povrnejo moči? Ali pa naj poslušajo voditeljico podcasta o ameriških serijskih morilcih, ki dobro ve, da v gozdu Bones Hollow preži nevarnost.

Dekleta vstopijo v kočo. Vendar pa se zdi, da njihova pričakovanja niso skladna. Je mogoče, da ima nekatera izmed njih informacije, ki jih ne deli? Se nevarnost skriva v koči? Ali pa je prava nevarnost prijateljstvo med neenakovrednimi členi?

Srhljivi roman, ki presega stroge meje žanra in si upa zastaviti vprašanje, koliko prijateljstvo sploh šteje, ko gre za preživetje.

Eliza Jabore (1991) je ameriška pisateljica, ki je večino svojega življenja preživela na poti. V zadnjih letih se je z družino ustalila v Iowi, kjer se je posvetila pisanju. Nož v hrbet je njen romaneskni prvenec.

Demon Copperhead

Roman Barbare Kingsolver je predrzna in zmagoslavna predelava Dickensovega Davida Copperfielda, umeščena v apalaško okrožje Lee. Avtorica z iskrivim, na momente komičnim, a globoko pretresljivim slogom prenese Dickensovo družbeno kritiko v sodobnost ter skozi oči mladega Demona izriše surovo fresko ameriškega socialnega dna.

Demonovo otroštvo zaznamuje neizprosna krutost in anomalije rejniškega sistema. Birokratsko zanemarjanje in izkoriščanje za delo ga zaznamujeta že zgodaj. Ko se skozi šport in risanje že zdi, da bo uspel, ga usodna poškodba kolena pahne v kremplje načrtno spodbujene opioidne krize. Pripoved se izjemno močno prepleta; od faktičnih zgodovinskih, družbenih in gospodarskih podatkov o sistemskem propadu regije, pa vse do globoke človekove ranljivosti, intimnega dojemanja lastnega telesa ter misli, in ranjenega pogleda na ljubezen.

Knjiga skozi vrsto presunljivih dogodkov v ospredje postavlja pomen vztrajnosti. Pokaže nam, da je za ponoven dvig včasih treba izkusiti dolgotrajno, načrtno medicinsko odvajanje od zasvojenosti. Preko stripov, ki postanejo njegov ventil za izražanje družbenih krivic, Demon počasi sestavlja svoje življenje v svojih podobah.

Barbara Kingsolver, rojena leta 1955 je ena najbolj cenjenih in vplivnih sodobnih ameriških pisateljic, pesnic ter aktivistk. Preden se je popolnoma posvetila književnosti, je diplomirala in magistrirala iz biologije ter ekologije, kar se močno pozna v njenem delu, saj se pogosto posveča temam družbene pravičnosti, okoljevarstva in človekovih pravic. Odrasla je v podeželskem Kentuckyju, danes pa živi na kmetiji v Virginiji  v osrčju regije Apalači, kamor je umestila roman Demon Copperhead. V svoji bogati karieri je napisala več kot deset uspešnih romanov (med najbolj znanimi je Poisonwood Bible), z uspešnico Demon Copperhead pa se je vpisala v zgodovino kot prva avtorica, ki je dvakrat prejela prestižno britansko Žensko nagrado za leposlovje, leta 2023 pa je za ta roman prejela še Pulitzerjevo nagrado za književnost.

Jezero izgubljenih deklet

Ko podcast o resničnih zločinih privabi pozornost nazaj k izginotju štirih študentk leta 1998, se Lindsey Fadley, sestra izginule Jessice, poda na osebno raziskavo lastne družinske zgodovine. Presenečena ugotovi, da je njena poslušna in na videz popolna sestra na univerzi živela skrivno življenje, ki je bilo dobro skrito vsem, še posebej njunim staršem.

Iz lokalnega jezera se začnejo dvigati trupla deklet, ki so se gibala v istih krogih kot Jessica. Lindsey nestrpno čaka na truplo svoje sestre, ki ga reševalci nikakor ne najdejo. Je mogoče, da je Jessica izginila še dlje, kot ostale? Ali pa so skrivnosti bližje, kot se zdi? Je policija svoje delo opravljala površno, ali pa so bili dokazi namerno pospravljeni v predal? Je mogoče, da so najhujše stvari storjene v imenu ljubezni? In ali je mogoče čemu tako izprijenemu sploh reči ljubezen?

Roman, ki poleg napetega branja ponuja tudi poglobljen psihološki vpogled v družinske in družbene dinamike in nevarnosti, ki prežijo na mlado žensko v na videz idiličnem okolju.

Katherine Greene je pisateljski psevdonim avtoric A. Meredith Walters in Claire C. Riley. Obe sta že oblikovali lastni literarni opus srhljivih zgodb in poročil o resničnih zločinih. Jezero izginulih deklet je njuna tretja izdana skupna knjiga.

Pixy

Pixy je kultno delo švedskega striparja Maxa Anderssona in spada med najbolj originalna dela stripovske literature. Izšlo je leta 1992 in bilo od takrat prevedeno v številne svetovne jezike. Zgodba se večinoma ovija okoli peripetij, ki jih Alka in njegov splavljeni otrok doživljata v naselju Zarodkovo. Tam živijo nesmrtni zarodki, ki jih oblast zalaga z mamili in orožjem, da v zameno živijo v enklavi, z visokimi zidovi ločeni od civiliziranega sveta, in ne povzročajo preglavic.  

V Ansderssonovem vesolju je vse mogoče – človeška telesa so zamenljiva in na prodaj kot obleke v vitrinah izložb, splavljeni zarodki pod pazduho nosijo bazuke in vas kličejo po telefonu, da jim preberete pravljico, denar iztreblja in prosjači, telesa se reciklirajo v svojo izboljšano verzijo in sama od sebe zamenjujejo postarane originale, najhujša droga je prihodnost, svet mrtvih pa kraj, kamor lahko (bolj ali manj enostavno) pridete z vlakom.  

Pixy je verjetno najbolj odbita stvar, ki jo boste kdaj brali, in ne bo vam žal. Zgodba je nenadkriljivo zabavna (črni humor se preveša v krvavega), dogajanje teče kot po maslu in dinamika je tako vznemirljiva, da boste strip brez dvoma prebrali na mah.  

Kljub popolni fikciji se nas dogodki in pojavi, ki jih avtor prikazuje, dotaknejo, saj v svojem bistvu še zdaleč niso privlečeni za lase in so – sploh če se zavedamo, da mineva že skoraj 35 let od prve izdaje – na nek čuden način strašljivo podobni naši današnji resničnosti… 

Pariška knjigarka

Pariška knjigarka je zgodovinski roman ameriške pisateljice Kerri Maher. Dogajanje je postavljeno v Pariz v prvi polovici 20. stoletja. Sylvia Beach je mlada Američanka, ki se po več kot petnajstih letih vrne v svoj ljubljeni Pariz. Leta 1919 se ji uresničijo dolgoletne sanje o lastni knjigarni. S pomočjo prijateljice in pozneje življenjske sopotnice Adrienne Monnier odpre slovito knjigarno Shakespeare and Company. Njena knjigarna kmalu postane zbirališče največjih literarnih imen tistega časa, med katerimi so James Joyce, Gertrude Stein, Ezra Pound, Ernes Hemingway in številni drugi. Med obema vojnama je bil Pariz znan po živahnih kulturno-umetniških skupnostih.
Ko sodišče v New Yorku prepove izdajo Joyceovega romana Ulikses, ker naj bi bil preveč ekspliciten in opolzek, se Sylvija odloči tvegati in roman izdati sama. Tako se poda v boj proti cenzuri, finančnim težavam in osebnim razočaranjem. Prepričana je, da bo Ulikses postal eno najpomembnejših literarnih del 20. stoletja. Roman izide na Joycev štirideseti rojstni dan, 2. februarja 1922. Zanimanje zanj je veliko, številne izvode pretihotapijo tudi v ZDA. Prvih osem izdaj (ponatisov) izide pod okriljem njene založbe. Leta 1932 pravice za izdajo romana preidejo na Joycea, ki jih nato proda založbi Random House. Ta leta 1934 natisne prvo uradno izdajo v ZDA, potem ko sodišče razsodi, da knjiga ni sporna. Ulikses ostane edina knjiga, ki jo Sylvia izda.
Poleg literarnega dogajanja tistega časa v romanu spoznamo tudi osebno življenje Sylvie Beach, njeno dolgoletno ljubezensko razmerje z Adrienne Monnier, prijateljstva z umetniki ter izzive, s katerimi so se soočale neodvisne in ustvarjalne ženske med obema vojnama.
Sylvijina knjigarna je bila med drugo svetovno vojno zaprta. Leta 1951 je Američan Geogre Whitman v Parizu ponovno odprl knjigarno in jo leta 1964 preimenoval v Shakespeare and Company v čast Sylvii Beach in Williamu Shakespearu ob 400. obletnici njegovega rojstva. Knjigarna deluje še danes.
Kerri Maher živi in dela v bližini Bostona. Pariška knjigarka je njen edini roman preveden v slovenščino. Poleg omenjenega dela je napisala še romana The Girl in White Goves in The Kennedy Debutante, pod imenom Kerri Majors pa tudi knjigo This is Not a Writing Manual: Notes for the Young Writter in The Real World.
To ni le roman o knjigah, temveč o ljudeh, ki so verjeli, da lahko besede spreminjajo svet.

Čudne slike

Čudne slike je skrivnostni roman priljubljenega japonskega pisatelja Uketsuja, ki je širši javnosti poznan predvsem po svojih kratkih surrealnih in srhljivih filmih, katere objavlja na svojemu You Tube kanalu, v javnosti pa svojo identiteto skriva za masko in aparatom za spremembo glasu. Uketsu enako mero skrivnostnosti ohranja tudi v svojih romanih in kratkih zgodbah, katerih ključen vsebinski element je uporaba diagramov, zemljevidov in skic, ki predstavljajo ključ do razrešitve osrednje uganke.

Čudne slike je roman, sestavljen iz štirih sprva nepovezanih skrivnosti, ki se postopoma združijo v smiselno celoto. Skupina univerzitetnih navdušencev nad nadnaravnim preiskuje skrivnostni blog moškega, katerega žena umre med porodom, za seboj pa pusti zgolj nenavadne risbe, v katerih je izrisala prihodnost, ki si jo je predstavljala za nerojenega otroka. Serije bizarnih likovnih podob naj bi nakazovale umor, ki se še ni zgodil. 11-letna deklica zagreši okrutno dejanje, ki se odraža v njenih risbah, ki med drugim tudi naslikajo grozljivo skrivnost za vrati njenega doma. Žrtev umora v zadnjih minutah svojega življenja izriše risbo, ki služi kot vezni člen med ostalimi zgodbami.

Napeta srhljivka, ki na domiselen in atmosferičen način odpira vpogled v skrivnostno japonsko kulturo.