skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Mladi odrasli (18–29 let)

Negativ realnega : roman

Mika Hočevar se je že v zbirki kratkih zgodb Januarska žetev izkazala kot pozorna opazovalka ljudi, ki so se po lastni krivdi ali po spletu okoliščin znašli v neprijetnih življenjskih položajih. V romanu Negativ realnega ostaja zvesta sodobnemu socialnemu realizmu, vendar se tokrat loti obsežnejše in precej izvirno zasnovane zgodbe.

Dora Svetko je mlada študentka filmske režije, ki se za diplomsko nalogo odloči posneti dokumentarec o Samanti Trivo, mladi materi, ki je pred skoraj dvema letoma izginila brez sledu. Skupaj s prijateljem in snemalcem Markom se zaplete v mrežo družinskih skrivnosti, nasprotujočih si pričevanj, policijskih sumov in lastnih predsodkov. Dora ni izkušena preiskovalka niti nepristranska dokumentaristka. Je tipična pripadnica Generacije Z: zaletava, pogosto naivna in včasih tudi precej naporna, vendar prav zato prepričljiva pripovedovalka. Bralec dogajanje ves čas spremlja skozi njen nepopolni pogled in skupaj z njo izbira, kateri del resničnosti bo ostal zunaj kadra.

Avtoričin slog ostaja prepoznaven. Jezik je tekoč in navdahnjen s klasično literaturo, hkrati pa dovolj sproščen, da lahko brez težav sprejme sodobni pogovorni žargon, črni humor in mestoma groteskne situacije. Posebej dobro ji uspevajo dialogi ter kratki, natančni opisi, s katerimi osebe razkrijejo več, kot bi želele povedati same. Tudi težje teme obravnava brez metafizičnega ovinkarjenja in pretirane patetike, z Januarsko žetvijo pa ju druži tesnobno, mračno, melanholično ozračje, ki pa nikoli ne zapade v depresivno stanje, temveč se nekje v daljavi za njim vedno svetlika žarek upanja.

Največja odlika romana je njegova zasnova. Kar se sprva zdi kot kriminalna zgodba o pogrešani osebi, postopoma postane tudi razmislek o medijskem izkoriščanju tuje nesreče in ustvarjanju javne podobe. Ob tem se nevsiljivo poglobi tudi v glavo tipične sodobne 20-in-nekaj letnice ter njene nerazrešene otroške trave, prepričljivo pa prikaže tudi prizore iz romske problematike na Dolenjskem.

Nepričakovani zaključek dotedanje dogajanje postavi v povsem drugačno luč, vendar ne deluje kot poceni trik. Nasprotno: šele z njim posamezni drobci padejo na svoje mesto, naslov romana pa dobi svoj pravi pomen. Negativ realnega je berljiv, družbenokritičen in spretno zgrajen roman, ki bralca najprej zaplete v iskanje resnice, nato pa ga prisili, da se spopade tudi s svojimi lastnimi predsodki.

Vrani St. Gilesa

Roman Vrani iz St. Gilesa bralca popelje v 18. stoletje, na Jamajko. Med sužnje, ki so odločeni, da si po letih trpljenja na plantažah sladkornega trsa dokončno izborijo svobodo. Eden njih je Daniel, ki med nasiljem in kaosom upora v grozi razmišlja o tem, kako rešiti življenja najbližjih. Med begom z mlajšo sestrico v naročju ga preplavljajo občutki krivde in bolečine za tistimi, ki jih mora pustiti za sabo. Pot ga pelje v angleške kolonije med ameriško revolucijo in se nadaljuje na temačnih ulicah Londona. Tam se skupaj s sestro znajdeta v zloglasnem okrožju St. Giles, v enem najrevnejših slumov v angleški zgodovini.

Roman osvetljuje resnično zgodovinsko skupnost temnopoltih prebivalcev Londona v 18. stoletju in se ukvarja s čustvenimi in družbenokritičnimi vprašanji o krivdi, odgovornosti, revščini, rasizmu, svobodi … Poleg napete zgodbe ga odlikujejo živi opisi atmosfere zgodovinskega Londona in njegovega “podzemlja” – vseprisotnega kriminala, tesno stisnjenih stanovanj, umazanih kleti in smrdljivih ulic, kjer se obupanci “potem ko so se jim pred nosom zaloputnila vsa druga vrata oklepajo roba sveta …”

V brezzakonju Labirinta si mora Daniel rešitev priboriti sam. Če se želi rešiti iz pasti, v katero  sta ga ujela nepravičen sistem in podzemlje St. Gilesa, mora ukrepati tako z glavo kot s pestmi …

Sveti otok : [primer višjega inšpektorja Ryana]

Sveti otok je prvi roman v seriji kriminalnih zgodb o višjem inšpektorju Ryanu avtorice L. J. Ross. Zgodba se odvija na skrivnostnem in slikovitem Svetem otoku (Lindisfarne), v odmaknjenem kraju z bogato zgodovino, starodavnimi ruševinami in tesno povezano skupnostjo, kjer ima skoraj vsak prebivalec svoje skrivnosti.

Ko v ruševinah nekdanjega samostana odkrijejo truplo mlade ženske, na pomoč pri preiskavi pokličejo višjega inšpektorja Maxwella Ryana. Primer, ki se sprva zdi kot osamljen zločin, kmalu razkrije temačne povezave s preteklostjo otoka, starimi zamerami in skritimi resnicami. Ryan se mora pri iskanju morilca prebiti skozi mrežo sumov, molka in skrivnosti, pri tem pa se sooča tudi z lastnimi ranami iz preteklosti.

Avtorica v romanu združi klasično detektivsko uganko z vzdušjem britanskega podeželja, zgodovinskimi skrivnostmi in dobro izrisanimi liki. Napeta preiskava, slikovit opis otoka ter postopno razkrivanje odnosov med prebivalci ustvarjajo privlačno kriminalko za ljubitelje počasneje razvijajočih se zgodb, v katerih pomembno vlogo igrajo okolje, značaji in skrivnosti skupnosti.

L. J. Ross je avtorica mednarodnih uspešnic, najbolj znana po kriminalnih romanih o višjem inšpektorju Ryanu in trilerjih z dr. Gregoryjem, ki so bili prodani v več kot 5,5 milijona izvodih po vsem svetu. Kriminalke z višjim inšpektorjem Ryanom se dogajajo v slikoviti angleški pokrajini Northumbrii. Sveti otok je prva v seriji, prevedena v slovenski jezik.

Optimisti: roman

Dvajsetletni Valentin Volk je rojen v Nemčiji. Iz mesta Kassel ga želja po študiju v domovini njegovih staršev popelje na pot v Ljubljano. Na vlaku sreča žensko, s katero po spletu okoliščin potujeta skupaj v kupeju in med njima preskoči iskrica. Po razhodu brez slovesa se Valentin loti študija slovenistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti ter se želi vključiti v skupino vrstnikov. Druži se s sošolcem Aljošo, Marjo, Bibijano in Damirjem. Mlade_i študentke_i razpravljajo o perečih družbenih vprašanjih. Nemalokrat zaidejo v poglobljene debate, ki se dotikajo umetnosti, filozofije ter iskanja lastne identitete v času in prostoru. Valentin spozna ambicioznega dijaka Petra, like na umetniški sceni prestolnice in celo tihotapce. V vrtincu nenehnega dogajanja v Ljubljani podnevi in ponoči se njegove poti zopet križajo z neznanko z vlaka. Ime ji je Diana in je plesalka, ki si obupano želi ohraniti svojo kariero na področju umetnosti. Ob vsem, kar se mu dogaja, se zamajejo Valentinovi temelji in razblinijo predstave o Ljubljani.

Roman združuje prvine mnogih žanrov, od ljubezenske zgodbe do kriminalke, a takšno žanrsko poigravanje nikakor ne zavira tekočnosti osnovnega loka pripovedi. Je slikovit literarni portret angažirane generacije mladih intelektualcev, ki je verjela v ideale, le da niso bili prepričani kakšni sploh so ti ideali. V zgodbo se vpletajo razmisleki o veri, jeziku, zabavni industriji, umetnosti ter še marsičem. Tisti, ki Ljubljano dobro poznajo, bodo zagotovo prepoznali marsikateri “plac”, kamor mlade odnese med prostim časom. Roman neke generacije, ki s svojimi vprašanji ni primeren le za študente z začetka novega tisočletja, ampak nagovarja širšo publiko. Starejšim nudi možnost reflektiranja in podoživljanja lastnih izkušenj mladosti, mlajšim pa oblikovanje lastnih mnenj in stališč o svetu, v katerem se nahajamo.

Vid Simoniti je filozof, pisatelj, umetnostni zgodovinar in izredni profesor na univerzi v Liverpoolu. Napisal je študijo o sodobni umetnosti z naslovom Artists Remake the World. Optimisti je njegov romaneskni prvenec.

Knjižnica novih začetkov

Kaj, če bi obisk knjižnice spremenil tok vašega življenja? V romanu Knjižnica novih začetkov japonska pisateljica Michiko Aoyama preplete pet zgodb ljudi, ki so se znašli na življenjskem razpotju. Nezadovoljna prodajalka, podjetnik brez poguma, mlada mama, iskalec zaposlitve in upokojenec imajo na prvi pogled malo skupnega – dokler jih pot ne pripelje do skrivnostne knjižničarke Sajuri Komači.

Njena priporočila nikoli niso naključna. Poleg knjige, ki jo obiskovalci iščejo, vsak prejme še eno, na videz nepovezano delo, ter drobno figurico iz filca. Prav nepričakovano branje postopoma odpre nova vprašanja, prebudi pozabljene želje in pokaže smer, ki je prej niso videli.

Aoyama z nežnim, umirjenim pripovednim glasom ustvari toplo zgodbo o moči knjig, naključnih srečanj in pogumu za spremembe. Roman ni le poklon knjižnicam in knjižničarjem, temveč tudi opomnik, da se novi začetki pogosto skrivajo tam, kjer jih najmanj pričakujemo – med knjižnimi policami. Bralce bo nagovoril s toplino, optimizmom in vero, da lahko ena prava knjiga ob pravem času spremeni pogled na življenje.

Zdravilo za čas : zbrane pesmi za odrasle

Zdravilo za čas: Zbrane pesmi za odrasle (1982–2025) je reprezentativen izbor poezije več kot štirih desetletij pesniškega ustvarjanja Andreja Rozmana Roze, enega najizvirnejših sodobnih slovenskih avtorjev. Knjiga združuje pesmi, ki so nastajale med letoma 1982 in 2025, ter ponuja celovit vpogled v razvoj njegove poetike – od zgodnjih besedil do najnovejših odzivov na družbene, kulturne in osebne teme.

Njegova poezija je prepoznavna po duhovitosti, satiri, jezikovni igrivosti in občutljivem posluhu za govorjeni jezik. S humorjem, ironijo in parodijo razkriva družbene nesmisle, hkrati pa zna biti presenetljivo liričen, intimen in ganljiv. Njegove pesmi nagovarjajo bralca k razmisleku o svobodi, odgovornosti, identiteti, ljubezni, jeziku in času, pri čemer nikoli ne izgubijo stika z vsakdanjim življenjem.

Zbirka ni zanimiva le kot pregled ustvarjalne poti enega najpomembnejših slovenskih pesnikov in dramatikov, temveč tudi kot dokument časa. Skozi pesniški pogled spremljamo spreminjanje družbe, jezika in človeka v zadnjih desetletjih. Prav zato knjiga deluje kot svojevrstna kronika sodobne Slovenije, zapisana z duhovitostjo, kritično ostrino in izjemnim občutkom za ritem besede.

Zdravilo za čas bo posebej pritegnilo bralce, ki cenijo sodobno slovensko poezijo, jezikovno ustvarjalnost ter literaturo, ki zna hkrati zabavati, izzivati in odpirati prostor za razmislek. Gre za zbirko, h kateri se je mogoče vedno znova vračati – enkrat zaradi smeha, drugič zaradi prepoznanega življenjskega uvida ali užitka v mojstrsko oblikovani pesniški govorici.

Zrcalka. Knj. 4, Vihar odmevov

Vihar odmevov je sklepni roman tetralogije Zrcalka, v katerem francoska pisateljica Christelle Dabos poveže številne pripovedne niti iz prejšnjih treh delov. Svet obokov je na robu propada, skrivnostni odmevi pa vse bolj razkrivajo resnico o njegovem nastanku in razkroju. Ofelija in Thorn se vsak po svoji poti približujeta odgovorom na vprašanja, ki so ostajala odprta vse od začetka serije. Razkritja segajo daleč onkraj njune osebne zgodbe in odločilno vplivajo na usodo celotnega sveta.

Avtorica tudi v zaključku ostaja zvesta svojemu prepoznavnemu slogu. Svet gradi postopno in premišljeno, pripoved pa bogati s simboliko, filozofskimi vprašanji ter razmislekom o identiteti, spominu, odgovornosti in moči. Fantastični elementi niso sami sebi namen, temveč služijo raziskovanju človeških odnosov in družbenih mehanizmov. Ofelija ostaja nenavadna, inteligentna in nevsiljivo pogumna junakinja, ki težave rešuje predvsem z opazovanjem, razumevanjem in vztrajnostjo, ne z nasiljem.

Zaključek tetralogije od bralca zahteva pozornost in dobro poznavanje prejšnjih delov, saj številni dogodki in razkritja dobijo pravi pomen šele v širšem kontekstu celotne zgodbe. Čeprav vsi odgovori niso podani enoznačno, roman ponudi vsebinsko zaokrožen in čustveno prepričljiv zaključek ene izvirnejših fantazijskih serij zadnjih let.

Branje za starejše mladostnike (15+) in odrasle bralce kakovostne fantastične literature s kompleksno grajenimi domišljijskimi svetovi, večplastnimi liki in počasneje razvijajočo se pripovedjo. Roman je primeren predvsem za bralce, ki so prebrali prve tri dele tetralogije, saj samostojno ne deluje.

Srce na dlani

Po uspešnem romanu Najboljše šele pride Petra Julia Ujawe nadaljuje zgodbo sester Zupančič, tokrat skozi oči Dore, drugorojene sestre, ki jo okolica dojema kot odločno, samozavestno in neomajno žensko. Pod trdno zunanjostjo pa se skriva oseba z zelo jasnimi življenjskimi željami – želi si ljubečega partnerstva, družine in otrok. Njene predstave o prihodnosti se začnejo rušiti, ko ugotovi, da dolgoletni partner Jaka ne deli njenih ciljev. Po bolečem razhodu se znajde na prelomnici, kjer mora na novo premisliti svoje vrednote, pričakovanja in predstavo o sreči. V njeno življenje nato vstopi skrivnostni poslovnež Oliver, ki sproži niz dogodkov, zaradi katerih se Dora sooči z vprašanjem, koliko je pripravljena tvegati za ljubezen in koliko ostati zvesta sama sebi.

Roman odpira aktualne teme sodobnih partnerskih odnosov, usklajevanja osebnih želja z družbenimi pričakovanji ter vprašanja materinstva, predanosti in osebne svobode. Avtorica piše v lahkotnem, tekočem slogu, dialogi so živahni, zgodba pa se bere hitro in ohranja napetost vse do konca. Čeprav gre za ljubezenski roman, presega žanrske okvire z razmislekom o odnosu okolice do žensk s kakšnim kilogramom preveč, o zorenju, sprejemanju življenjskih odločitev in iskanju lastne poti.

Srce na dlani bo pritegnil predvsem bralce sodobnih slovenskih ljubezenskih romanov in vse, ki so uživali že v avtoričinem prvencu. Roman deluje samostojno, hkrati pa bralcem ponuja priložnost za ponovno srečanje z znanimi liki in družinskim okoljem, ki ga je avtorica predstavila v svojem prvem romanu. Gre za čustveno prepričljivo pripoved o tem, da ljubezen ni vedno dovolj, če si partnerja ne želita iste prihodnosti, in da je včasih največji pogum izbrati sebe.

Goveja turneja : povest od koronskih časov

Ko se tribute bend Ansabla bratov Avsenik odpravi na turnejo po Srednji Evropi in Balkanu, se začne prava preizkušnja. To ni turneja, kot jih imajo svetovne zvezde, ampak turneja brez luksuznih avtobusov in prestižnih hotelov. Turneja v obrabljenem kombiju, ki kljubuje kilometrom in vremenskim razmeram. Prav v takšno vozilo Marko Radmilovič posadi člane omenjenega benda ter jih pošlje na humorno po(po)tovanje (in še kam).

Goveja turneja je duhovit, izviren in domiselno razkošen roman, ki skozi glasbo odpira številna vprašanja: kakšen je resnični pomen Avsenikove glasbene zapuščine, kdo so pravzaprav tribute bendi, zakaj je lahko klarinet nevaren instrument in kako prepoznamo pravo ljubezen. Ob tem ne manjka niti povsem nepričakovanih ugank, kot je skrivnost nenavadnega parazola na otočku znamenitega gorenjskega krožišča.

Zgodba s svežim humorjem, kot ga v bistvu že pričakujemo od Marka Radmiloviča, iskrivimi dialogi (tudi v dialektu) in nepredvidljivega dogajanja, ki bralca nadvse zabava in preseneča od začetka do konca. Roman bo navdušil vse ljubitelje glasbe, satiričnega pogleda na sodobno družbo in tistih zgodb, ki znajo vsakdanje spremeniti v nepozabno literarno pustolovščino.

Ljudje na poroki

Phoebe Stone prispe na sončen dan v zeleni obleki in zlatih salonarjih v veličastni hotel Cornwall Inn v Newportu na Rhode Islandu. Brez prtljage, brez spremstva in z jasno odločitvijo, da si bo privoščila še zadnje razkošje v življenju. Gostje v hotelski avli jo nemudoma zamenjajo za eno od povabljenih na poroko, ki se bo odvijala ta teden. A Phoebe je pravzaprav edina gostja v Cornwallu, ki ni prišla zaradi velikega dogodka.

V hotel so jo pripeljale dolgoletne sanje – dolgo nazaj sta si z možem predstavljala, kako bosta skupaj jedla ostrige in jadrala ob sončnem zahodu. Zdaj je tam brez njega, brez denarja in na robu obupa. A odločena je, da bo vsaj enkrat v življenju naredila nekaj samo zase.

Medtem je nevesta skrbno načrtovala prav vsak trenutek poročnega tedna in predvidela skoraj vsako možno katastrofo. V njenem popolnem načrtu ni bilo prostora za nič, kar ni na seznamu, še najmanj pa za nenavadni prihod Phoebe. Ravno zato je še toliko bolj presenetljivo, da prav onidve, vsaka s svojo zgodbo in svojimi skrivnostmi, druga v drugi najdeta nepričakovano zaupnico.

Roman Ljudje na poroki je mestoma absurdno zabaven, obenem pa pretresljivo ganljiv. Ponuja rahločuten in pronicljiv pogled na nepredvidljive ovinke življenja in na poti, ki nas pogosto pripeljejo povsem drugam, kot smo načrtovali. Pokaže nam, da lahko naključna srečanja spremenijo naš pogled nase in na svet.