skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Hiša prsti in krvi

Za vse ljubitelje fantazijskih svetov Sarah J. Maas.

Bryce Quinlan je nekoč živela brezskrbno življenje, ko je dneve preživljala ob delu, noči pa na zabavah. Vse se spremeni, ko skrivnostni demon zagreši krut umor njenih najbližjih prijateljev. Ostane sama z bolečino in praznino, medtem ko se zdi, da je primer zaključen z aretacijo domnevnega storilca. A ko se zločini nadaljujejo, se Bryce znajde v nevarni preiskavi, v kateri je odločena odkriti resnico in doseči pravico za tiste, ki jih je izgubila.

Hunt Athalar je padli angel z mračno preteklostjo in slovesom neusmiljenega bojevnika. Nekoč se je uprl nadangelom, zdaj pa jim mora služiti. Njegova moč in smrtonosne sposobnosti so postale orožje za uničenje njihovih sovražnikov. Ko se v mestu začne nov val umorov, dobi Hunt  priložnost, ki bi mu lahko spremenila življenje. Če pomagata Bryce najti morilca, bo svoboden.

Skupaj se podata v temačno podzemlje Mesta polmeseca, kjer razkrivata skrivnosti, nevarne zarote in odkrijeta zloveščo silo, ki ogroža celoten svet. Medtem ko se borita proti sovražnikom in lastnim ranam iz preteklosti, med njima vznikne vez, ki bi lahko postala njuna največja moč – ali največja nevarnost.

Z nepozabnimi junaki, napeto zgodbo, nevarnimi preizkušnjami in neustavljivo romantiko Maas ustvari še eno epsko fantazijsko pripoved o izgubi, svobodi, maščevanju in moči ljubezni.

Hiša prsti in krvi je prva v seriji Mesto polmeseca (Crescent City).

Destrukcije

 

uvodni stavek je parafraza slavnega Kosovelovega izreka: “preko mostu nihilizma na pozitivno stran“, ki nam odlično ilustrira tudi Karlovškovo poezijo: da bi videli resnico kot tako, je najprej potrebno, nekako v stilu Ozzyjevega “Paint it black“, celoten pisan in živobarven svet pobarvati v črno (oziroma ga kot takega opaziti): “črno črno vse je črno” (str. 5). Poezija tudi ni klišejsko sentimentalna, temveč nasprotno, ostra in kritična do “črnega sveta”. Verzi in zveri, ki v njih nastopajo, odpirajo samosvojo, perfekcionistično izčiščeno interpretacijo ljubezni, krutosti, jezika, minevanja ipd., Karlovšek pa: “v preziru sveta dežnikarjev in lupin sprejme kaplje, dež in z njimi tok.” (Iz spremne besede Urše Majcen, str. 59)

Vid Karlovšek (2000) deluje kot pesnik, performer in novinar. Leta 2022 je skupaj z Lenartom Sušnikom uredil kontroverzno antologijo mladih pesnikov in pesnic bog si ga drka na nas. Skupaj z ištrijanskim poetom Pêrom Sŕcem je nastopil v številnih performansih, nastopal pa je tudi ob drugih priložnostih. Sodeluje pri organizaciji in izvedbi koprskih Obalnih rim. Študiral je primerjalno književnost in literarno teorijo ter slovenistiko na ljubljanski Filozofski fakulteti, trenutno pa deluje tudi kot novinar za RTV Slovenija. Na njegovo pisanje je najbolj vplivala poezija Daneta Zajca.

Tadej Pogačar: neustavljiv : biografija najboljšega kolesarja našega časa

Medtem, ko nastajajo te vrstice, je Tadej Pogačar solidno na poti proti peti zmagi na slovitem Touru. Težava pri pisanju njegove biografije zato ni pomanjkanje snovi, temveč dejstvo, da se zgodba razvija hitreje, kot ji lahko sledijo knjige.

Tadej Pogačar pri sedemindvajsetih letih ni zgolj najuspešnejši slovenski kolesar, ampak športni pojav, za katerega počasi zmanjkuje primernih primerjav. Zmaguje na tritedenskih dirkah, spomenikih in svetovnih prvenstvih, napada tam, kjer bi drugi varčevali z močmi, ter je v nekaj letih temeljito spremenil predstavo o tem, kaj lahko doseže vsestranski kolesar.

Britanski športni novinar Andy McGrath se je Pogačarjeve zgodbe lotil z zavedanjem, da piše prvo, nikakor pa ne zadnje njegovo biografijo. Knjiga se začne v letu 2019, ko je bil mladi Slovenec za širšo kolesarsko javnost še predvsem izjemen talent, nato pa nas hitro prestavi na Dirko po Franciji leta 2020. Tam se je s kronometrom na La Planche des Belles Filles zgodil eden tistih športnih trenutkov, ki jih gledalci tudi čez desetletja pomnijo skupaj s krajem, družbo in televizorjem, pred katerim so jih spremljali.

Od tega prelomnega dogodka se pripoved vrača k Pogačarjevemu otroštvu v Komendi, prvim kolesarskim kilometrom, mladinskim uspehom in ljudem, ki so dovolj zgodaj opazili njegov talent. McGrath je opravil več kot petdeset intervjujev s trenerji, sotekmovalci, tekmeci, družinskimi člani in drugimi ljudmi iz njegove bližine. Tako ne sestavlja zgolj kronološkega seznama rezultatov, temveč poskuša ugotoviti, kako je iz nadarjenega in precej neopaznega fanta nastal kolesar, ki je sposoben najboljše tekmece napasti še takrat, ko so vsi običajni dirkaški izračuni že porabljeni.

Pri tem avtor vedno znova poudarja kombinacijo lastnosti, ki jih je težko združiti v enem športniku. Pogačar je izjemno tekmovalen, vendar na kolesu pogosto deluje igrivo. Je samozavesten, ne da bi pri tem potreboval veliko zunanjega hrupa, za razliko od nekaterih. Njegovi napadi so na videz spontani, za njimi pa stojijo vrhunska pripravljenost, premišljena taktika in izredno močna ekipa. Prav ta kontrast med lahkotno zunanjostjo in skoraj neizprosno osredotočenostjo je osrednja nit knjige.

Seveda brez podrobnih opisov največjih dirk ne gre. McGrath spremlja Pogačarjevo pot od zmage na Tour de l’Avenir leta 2018 prek prvih dveh zmag na Touru in porazov proti Jonasu Vingegaardu do popolne prevlade v sezoni 2024. Takrat je osvojil Giro, Tour in svetovno prvenstvo ter se dokončno preselil iz kategorije najboljšega kolesarja svojega časa v razprave o najboljših vseh časov. Knjiga zajema tudi takrat aktualno sezono 2025, ob zavedanju, da je pri Pogačarju vsak zaključek neizogibno zgolj začasna ciljna črta.

Aktualnost, ki je največja prednost knjige, pa je hkrati tudi njena neizogibna omejitev.Gre za neuradno biografijo, zato Pogačarja večinoma spoznavamo skozi oči drugih. Sogovornikov je veliko (vključno z njegovimi družinskimi člani), raziskovalno delo je temeljito in McGrath zna dirke opisati dovolj napeto, da bodo v njih uživali tudi tisti, ki so razplet že videli v neposrednem prenosu. Vseeno pa bralec občasno pogreša več Pogačarjevega neposrednega glasu, njegovega osebnega razmisleka o porazih, pritisku, slavi in ceni, ki jo zahteva takšna športna prevlada.

Tadej Pogačar: Neustavljiv je zato predvsem zelo dobro napisana kronika nastajanja športnega fenomena, ne pa še njegov dokončni portret. Za kaj takšnega je junak knjige premlad, njegova kariera preveč živa, razdalja do dogodkov pa premajhna. McGrath namesto dokončnega portreta ponuja dobro raziskano izhodišče za razumevanje kolesarja, ki ne zmaguje le pogosteje od drugih, ampak na način, zaradi katerega so tudi dolgočasnejše dirke nenadoma postale nepredvidljive.

Obvezno branje za ljubitelje profesionalnega kolesarstva in dobrodošel uvod za vse, ki se ob Pogačarjevih predstavah sprašujejo, ali je to, kar gledajo, sploh še normalno.

 

Sol, ovce in kamenje

Čeprav je Magdalena Platzová češka avtorica, nas bodo kar tri zgodbe od štirih v tej zbirki presenetljivo preselile ob Jadransko morje, na hrvaške otoke in med njihove prebivalce.

Tja nas bo avtorica premaknila na različne načine: skozi življenjsko zgodbo starejše ženske (zgodba Veronika), spremljanja enega poletja družine, ki oddaja sobe nemški družini, stalni stranki (Sezona na otoku) ali skozi pogled mladega češkega para, ki kupi hišo na otoku (Sol, ovce in kamenje). Avtorica spretno osvetljuje posebnosti medosebnih odnosov, družinskih dinamik, družbenih vlog spolov, drobne osebne zanimivosti otočanov, običajev, drobnih vsakdanjih navad, ki se s pogledom tujca lahko zdijo še bolj bizarne. S tem največkrat ustvari humorno in zanimivo literarno pripoved, ki je tudi dovolj uravnotežena z nenavadnostmi češkega mladega para in zgodbo, ki se dogaja na Češkem (a se tudi v njej pojavijo prebivalci nekdanje Jugoslavije), v kateri razkriva ozadja zvezdniških ambicij in “filmske” industrije (Vse kulture imajo svoj vrhunec).

Platzová je natančna opazovalka, ki zelo živo in s številnimi detajli ustvarja okolje, kamor postavlja svoje literarne osebe. V zgodbah se srečujejo različne kulture, literarni ljudje s hrvaške celine in z otokov, turisti in druge stranske osebe z različnih družbenih slojev. Tudi časovno avtorica ne ostaja samo v pripovedni sočasnosti, pač pa seže tudi v preteklost in zgodbe obogati z zgodovinskimi drobci. Ob tem razbija romantične predstave o sanjskem življenju na otokih. Njeni osrednji ali stranski literarni liki so pogosto ubesedeni v obdobju izgube iluzij, grenkega spoznanja ali razočaranja, večkrat si čisto človeško zatiskajo oči pred razkorakom med življenjskimi željami in tem, kar dejansko živijo ali pa se znajdejo pred nerešenimi ali v skladu s tradicijo globoko potlačenimi vsakdanjimi osebnimi zadregami in nepriznanim nezadovoljstvom. Dragocen je zapis številnih zanimivosti iz preteklega vsakdanjega življenja, ki jih je avtorica z literarno obdelavo iztrgala pozabi.

Vse to ustvarja pestro, raznoliko, zanimivo, mestoma s (samo)ironijo in humorjem začinjeno zbirko, ki je lahko prijetna tudi širšemu krogu bralcev. Knjiga je primerna tudi za tiste, ki lastno branje radi uglasijo z letnim časom in kraji, ki so v teh obdobjih najbolj popularni. V tem smislu je to tudi poletna knjiga, ob kateri zlahka pritrdimo prevajalki in avtorici spremnega besedila na zavihkih knjige Nives Vidrih, ki zapiše: zdi se, kakor da je [Platzová] zapisala, kar je slišala, da ne gre za njeno avtorsko domišljijo in fabulacijo, temveč za resnične dogodke in konkretne ljudi.

Zmaji, ki ne letijo

Hrvaška pisateljica, pesnica, prevajalka in dramaturginja Ivana Šojat je svoj mladinski roman Zmaji, ki ne letijo napisala na podlagi resničnih dogodkov, ki so pred leti šokirali hrvaško javnost. Zgodba sledi najstniku Marijanu, ki s svojima najboljšima prijateljema Cikijem in Dabo rad “spušča zmaje”, kar je kodno ime za uživanje sintetične droge, ki se nahaja v osvežilcih zraka. Nekega večera se njihova zabava skoraj spremeni v tragedijo, saj Marijan zaradi prevelikega omerka izgubi zavest, Ciki in Dabo pa ga panično pustita ležati na ulici. Pred smrtjo ga reši naključni mimoidoči, ki pravočasno pokliče reševalce, ti pa Marijana odpeljejo na psihiatrično kliniko, kjer spozna prijetnega in potrpežljivega psihologa Roberta. Nekaj dni kasneje kliniko obišče Marijanova čustveno nestabilna mama, ki zahteva, da sina izpustijo, saj je prepričana, da ga lahko sama “spravi v red”. Toda kmalu se izkaže, da Marijana čaka dolga in naporna pot do ozdravitve…

Zmaji, ki ne letijo je zgodba, ki iskreno in brez olepševanja opisuje težavno odraščanje najstnikov, ki so se prisiljeni soočiti s svojimi najglobjimi čustvi, premagati notranje demone in najti prostor, v katerem se počutijo sprejete.

Beneško pokopališče

Zgodovinski pustolovski triler, kot ga opredeljuje avtor, nas popelje v prelomno in skrivnostno 18. stoletje, v čas, ko so v Benetkah ustvarjali neponovljivi geniji, kot so Antonio Vivaldi, Carlo Goldoni in Giambattista Tiepolo, mesto pa je že neustavljivo drselo proti svojemu neizbežnemu zatonu. Osrednji protagonist te zgodbe je slavni slikar Antonio Canal, znan kot Canaletto, ki s svojimi osupljivimi, natančnimi vedutami beleži resnično podobo Benetk.

Knjiga je izjemno intrigantna prav zaradi nenehnega soočanja dveh povsem nasprotujočih sil: na eni strani spremljamo bleščečo umetnost, gledališče in prefinjeno mestno elito, na drugi strani pa mračno realnost z brutalnimi umori mladih deklic, razuzdanostjo, političnimi spletkami oligarhične oblasti in epidemijo črnih koz, ki vztrajno redči prebivalstvo ter nastrojenost do judov. Knjiga je izjemno berljiva in besedilno bogata, saj se zgodovina v njej ne občuti kot suhoparno ozadje, temveč kot živ, utripajoč organizem. Canaletto v romanu ne nastopa kot vsemogočni preiskovalec, ampak kot ranljiv človek, ki ga v odkrivanje resnice sili predvsem goli preživetveni nagon in ljubezen.

Matteo Strukul je uveljavljen italijanski pisec uspešnic, novinar, doktor pravnih znanosti in docent za scenaristiko v Rimu. Za svoje zgodovinske romane je prejel prestižno nagrado Bancarella, s katero so se v preteklosti ovenčali velikani, kot so Ernest Hemingway, Boris Pasternak in Ken Follett, z novim delom pa znova potrjuje status mojstra atmosferskih, napetih zgodb.

Objokovalka

Camilla Läckberg v Objokovalki ponovno združi kriminalno preiskavo z natančnim vpogledom v odnose, skrivnosti in travme majhne obmorske skupnosti v Fjällbacki. Patrik Hedström in njegovi sodelavci se tokrat soočijo s primerom, ki sega tri desetletja v preteklost, ko je izginila srednješolka Sofia Rudberg. Njeno izginotje je pretreslo Fjällbacko in strah je zaznamoval idilično skupnost na zahodni obali. Zdaj policija nenadoma naleti na grozljivo odkritje. Slednje odpre staro rano in kmalu postane jasno, da resnica še zdaleč ni pokopana.

V preiskavo se tudi tokrat vplete pisateljica Erica Falck, ki s svojo vztrajnostjo in občutkom za podrobnosti občutno prispeva k razrešitvi primera.

Avtorica spretno prepleta dogajanje iz preteklosti in sedanjosti ter postopoma razkriva, kako lahko zamolčane skrivnosti in nerešeni konflikti odločilno zaznamujejo življenja posameznikov in celotne skupnosti.

Roman odlikujejo premišljeno stopnjevanje napetosti, večplastni liki in značilno nordijsko vzdušje, v katerem se pod mirno površino vsakdanjega življenja skrivajo temačne zgodbe. Läckberg ostaja zvesta svojemu prepoznavnemu slogu: kriminalna uganka ni le iskanje storilca, temveč tudi raziskovanje človeških odnosov, krivde, maščevanja in posledic preteklih dejanj.

Knjiga bo najbolj pritegnila ljubitelje skandinavskih kriminalk, zlasti bralce, ki spremljajo serijo o Eriki Falck in Patriku Hedströmu, ponuja pa ponuja dovolj samostojne zgodbe, ki bo pritegnila tudi nove bralce. Gre za napet, atmosferičen kriminalni roman, ki do zadnjih strani ohranja negotovost in postavlja vprašanje, kako dolgo je mogoče skrivati resnico.

Objokovalka je dvanajsta knjiga serije o Fjällbacki, pred njo so izšle Ledena princesa, Pridigar, Kamnosek, Tujka, Neznanka, Morska deklica, Čuvaj svetilnika, Angel smrti, Krotilec levov, Čarovnica in Kukavičje jajce.

Pesem ledu in ognja. Knj. 2, Spopad kraljev

Smrt zimiškega gospoda Eddarda Starka je povod za revolucijo po celem Zahodnem. Njegov prvorojeni sin Robb se razglasi za Kralja na Severu, brata pokojnega kralja Roberta pa se oba potegujeta za naziv bratovega naslednika. Ob sebi zbirata vojske, tako posvetne kot duhovne, a kaj, ko na prestolu v Rdeči trdnjavi sedi kruti mladenič Joffrey. Medtem, ko se slednji zabava z mučenjem svoje zaročenke in podložnikov, pa v ozadju spletkarita njegova mama Cersei in zviti stric, pritlikavec Tyrion.

Mir ni več možen, kaj pa preživetje? In ko je zadji udarec zadan, ali to zares kaj pomeni? Ali pa se pravi sovražnik sploh še ni prikazal?

Napeto nadaljevanje epske zgodbe, ki že nakazuje, da nobenemu liku ne bo prizaneseno…

Leta 1948 rojen ameriški pisatelj George R. R. Martin je s sago Pesem ledu in ognja požel globalni uspeh in se v literarno izročilo zapisal kot eden glavnih predstavnikov fantazijske literature. Leta 2011 se je na HBO začela predvajati istoimenska serija, ki je kultne like s strani preslikala na platno.

Stolp svitanja

Stolp svitanja je šesta knjiga priljubljene fantazijske serije Sarah J. Maas.

Po bitki v Riftholdu se Chaol Westfall in Nesryn Faliq odpravita na Južno celino, v cvetoče mesto Anitka, kjer morata poiskati nove vojne zaveznike na kaganovem dvoru. Kaganova mogočna, strahospoštovanje vzbujajoča vojska je namreč zadnje upanje za Erileo na Severni celini, ki jo neuklonljiva kraljica Terrasna Aelin Galathynius in adarlanški kralj Dorian skušata obvarovati pred napadom temnih sil iz zloglasnega Moratha.

Hkrati Chaol v slovitem zdravilskem stolpu Torre Cesme išče možnost, da bi ozdravil svoje telo, ponovno shodil in se soočil z ranami iz preteklosti. Zdravljenje mladega lorda (nerada) prevzame Yrene Towers, ki je kot otrok na Severni celini doživela vse preveč grozot, delno odgovornost zanje pa pripisuje tudi poškodovanemu nekdanjemu poveljniku. Toda kmalu ugotovi, da lord Westfall ni tako enoplasten, kot se ji sprva zdi, in da se tudi v njem skrivajo temne sence preteklosti, ki jih bosta morala pregnati skupaj. Skupaj počasi spoznavata tudi, da pravo zdravljenje ni le telesno, temveč tudi notranje.

Knjiga razširi svet Steklenega prestola, predstavi novo kraljestvo, nevarne politične spletke in skrivnosti, ki bi lahko odločile usodo sveta. Je zgodba o zdravljenju, odpuščanju, pogumu in novih zavezništvih pred velikim zaključnim spopadom.

Stolp svitanja je šesta v seriji sedmih knjig, prevedenih v slovenščino (za Steklenim prestolom, Polnočno krono,  Dedinjo ognja, Kraljico senc in Imperijem viharjev) – sledi ji še Kraljestvo pepela. Obstaja pa tudi (še neprevedena) predzgodba z naslovom The Assassin’s Blade, ki združuje pet novel o Celaeninem življenju pred dogodki v Steklenem prestolu in bralcem ponudi vpogled v njeno preteklost ter razloge za njene odločitve in dejanja. Slednjo lahko berete pred Steklenim prestolom ali po Polnočni kroni.

Peti in šesti del serije Stekleni prestolImperij viharjev in Stolp svitanja – se lahko bereta tudi tandemsko, saj se zgodbi časovno prepletata in ponujata širši pogled na dogajanje. Takšen način branja je posebna in čudovita izkušnja, ki še bolj poudari napetosti in razsežnosti sveta Sarah J. Maas. Bralca popelje skozi dve vzporedni zgodbi, polni velikih razkritji, bitk in čustvenih preobratov, ki se na koncu povežeta v še bolj mogočno celoto.

Imperij viharjev

Imperij viharjev je peta knjiga priljubljene fantazijske serije Sarah J. Maas.

Za Aelin Galathynius se je dolga pot do kraljevine šele začela, saj je na obzorju vseobsegajoča  in neizogibna vojna, ki bo določila usodo kraljestev. Prisege zvestobe se lomijo in prodajajo, prijateljstva se menjajo in tisti, ki posedujejo magijo, ne shajajo dobro s tistimi, ki je ne.

Z zapriseženim vilinskim princem Rowanom ob strani in odločenostjo, da bo rešila svoje ljudstvo, bo Aelin morala črpati moč globoko iz sebe, da bo lahko rešila ljudi, ki jih ima rada. Toda ko se pošasti prikažejo iz strahot preteklosti in temne sile začnejo zase terjati njen svet, je edina možnost za rešitev v obupanem iskanju rešitev, s katerim pa se lahko konča vse, kar ji je drago.

V dih jemajočem epskem petem delu svetovno uspešne serije Stekleni prestol bo morala Aelin izbrati, kaj – in koga – bo žrtvovala, če bo želela preprečiti propad kraljestva. z več velikimi razkritji, bitkami in čustvenimi preobrati.

Imperij viharjev je peta v seriji sedmih knjig, prevedenih v slovenščino (za Steklenim prestolom, Polnočno krono,  Dedinjo ognja in Kraljico senc) – sledita ji še Stolp svitanja in Kraljestvo pepela. Obstaja pa tudi (še neprevedena) predzgodba z naslovom The Assassin’s Blade, ki združuje pet novel o Celaeninem življenju pred dogodki v Steklenem prestolu in bralcem ponudi vpogled v njeno preteklost ter razloge za njene odločitve in dejanja. Slednjo lahko berete pred Steklenim prestolom ali po Polnočni kroni.

Peti in šesti del serije Stekleni prestolImperij viharjev in Stolp svitanja – se lahko bereta tudi tandemsko, saj se zgodbi časovno prepletata in ponujata širši pogled na dogajanje. Takšen način branja je posebna in čudovita izkušnja, ki še bolj poudari napetosti in razsežnosti sveta Sarah J. Maas. Bralca popelje skozi dve vzporedni zgodbi, polni velikih razkritji, bitk in čustvenih preobratov, ki se na koncu povežeta v še bolj mogočno celoto.