skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Mladi odrasli (18–29 let)

Imperij viharjev

Imperij viharjev je peta knjiga priljubljene fantazijske serije Sarah J. Maas.

Za Aelin Galathynius se je dolga pot do kraljevine šele začela, saj je na obzorju vseobsegajoča  in neizogibna vojna, ki bo določila usodo kraljestev. Prisege zvestobe se lomijo in prodajajo, prijateljstva se menjajo in tisti, ki posedujejo magijo, ne shajajo dobro s tistimi, ki je ne.

Z zapriseženim vilinskim princem Rowanom ob strani in odločenostjo, da bo rešila svoje ljudstvo, bo Aelin morala črpati moč globoko iz sebe, da bo lahko rešila ljudi, ki jih ima rada. Toda ko se pošasti prikažejo iz strahot preteklosti in temne sile začnejo zase terjati njen svet, je edina možnost za rešitev v obupanem iskanju rešitev, s katerim pa se lahko konča vse, kar ji je drago.

V dih jemajočem epskem petem delu svetovno uspešne serije Stekleni prestol bo morala Aelin izbrati, kaj – in koga – bo žrtvovala, če bo želela preprečiti propad kraljestva. z več velikimi razkritji, bitkami in čustvenimi preobrati.

Imperij viharjev je peta v seriji sedmih knjig, prevedenih v slovenščino (za Steklenim prestolom, Polnočno krono,  Dedinjo ognja in Kraljico senc) – sledita ji še Stolp svitanja in Kraljestvo pepela. Obstaja pa tudi (še neprevedena) predzgodba z naslovom The Assassin’s Blade, ki združuje pet novel o Celaeninem življenju pred dogodki v Steklenem prestolu in bralcem ponudi vpogled v njeno preteklost ter razloge za njene odločitve in dejanja. Slednjo lahko berete pred Steklenim prestolom ali po Polnočni kroni.

Peti in šesti del serije Stekleni prestol – Imperij viharjev in Stolp svitanja – se lahko bereta tudi tandemsko, saj se zgodbi časovno prepletata in ponujata širši pogled na dogajanje. Takšen način branja je posebna in čudovita izkušnja, ki še bolj poudari napetosti in razsežnosti sveta Sarah J. Maas. Bralca popelje skozi dve vzporedni zgodbi, polni velikih razkritji, bitk in čustvenih preobratov, ki se na koncu povežeta v še bolj mogočno celoto.

Dedinja ognja

Dedinja ognja je tretja knjiga priljubljene fantazijske serije Sarah J. Maas.

Po težkih preizkušnjah in izgubah se Celaena Sardothien odpravi v novo deželo, kjer se mora soočiti s svojo bolečo preteklostjo, skritimi resnicami o sebi in močmi, ki jih je dolgo skrivala. Medtem ko se okoli nje zbirajo nevarne sile, se mora naučiti obvladovati svojo moč, premagati lastne strahove in sprejeti usodo, ki jo čaka.

Na eni strani se zbirajo zloglasne čarovnice Železnozobe, ki jih je privabil adarlanški kralj, z dresiranimi letečimi zmaji – viverni, s katerimi naj bi se borile v njegovo korist. Na drugi strani so nestvori, prav tako kralju na uslugo, smrtno nevarni in neuničljivi. In tu je še zlobna kraljica Maeve, Celaenina teta, ki skriva svoje načrte … Le kako jim bo Celaena, kraljica brez prestola, kos? Sovražnik, prijatelj ali celo ljubimec, tega Celaena še ne ve, toda nesmrtni Rowan, ki ne varčuje z magičnimi močmi, ko se zadeve zaostrijo, ji bo stal ob strani. Do konca, naj bo to v večni temi ali novem kraljestvu.

Knjiga prikazuje veliko preobrazbo glavne junakinje – od osamljene morilke do osebe, ki začenja sprejemati svojo pravo identiteto in vlogo v prihajajočem boju. V zgodbo se vključijo tudi novi pomembni liki, širijo se meje sveta in pripravljajo temelji za velike spopade, ki sledijo.

Dedinja ognja je tretja v seriji sedmih knjig (za Steklenim prestolom in Polnočno krono) – sledijo ji še Kraljica senc, Imperij viharjev, Stolp svitanja in Kraljestvo pepela, prevedenih v slovenščino. Obstaja pa tudi (še neprevedena) predzgodba z naslovom The Assassin’s Blade, ki združuje pet novel o Celaeninem življenju pred dogodki v Steklenem prestolu in bralcem ponudi vpogled v njeno preteklost ter razloge za njene odločitve in dejanja. Slednjo lahko berete pred Steklenim prestolom ali po Polnočni kroni.

Kraljica senc

Kraljica senc je četrta knjiga priljubljene fantazijske serije Sarah J. Maas.

Epsko popotovanje Cealene Srdothien se nadaljuje in doseže nepredstavljiv vrhunec, ki bi lahko zatresel temelje njenega sveta …

Celaena je izgubila vse, ki jih je imela rada. Toda zdaj se je končno vrnila v kraljestvo – da bi se maščevala, da bi rešila svojo nekdaj cvetočo kraljevino in se soočila s sencami iz lastne preteklosti … Vrnila se je kot Aelin Galathynius, izgubljena kraljica Terrasna. A preden bo lahko zahtevala zakoniti prestol nazaj, se bo morala boriti. In borila se bo za svojega bratranca Aediona, bojevnika, ki je zanjo pripravljen umreti. Borila se bo za prijatelja, princa Doriana, ki je žrtev nezaslišanega ujetništva. Borila se bo za svoje ljudstvo, ki ga je zasužnjil kruti kralj, ljudstvo, ki čaka na zmagoslavno vrnitev svoje kraljice. V tem boju ima zveste pomočnike, toda sovražnikov je še več. Veliko več. In prihajajo vedno novi, še močnejši, še silovitejši, še bolj strašni.

Kraljica senc je četrta v seriji sedmih knjig (za Steklenim prestolom, Polnočno krono in Dedinjo ognja) – sledijo ji še Imperij viharjev, Stolp svitanja in Kraljestvo pepela, prevedenih v slovenščino. Obstaja pa tudi (še neprevedena) predzgodba z naslovom The Assassin’s Blade, ki združuje pet novel o Celaeninem življenju pred dogodki v Steklenem prestolu in bralcem ponudi vpogled v njeno preteklost ter razloge za njene odločitve in dejanja. Slednjo lahko berete pred Steklenim prestolom ali po Polnočni kroni.

Problem treh teles : sled Zemljine preteklosti 1

Problem treh teles je prvi del nagrajene trilogije, ki navdušuje ljubitelje znanstvenofantastičnega žanra po vsem svetu. Zgodba se prične v času kulturne revolucije na Kitajski. V obdobju blaznosti, v katerem je predsednik Mao Cetung s krutimi ukrepi utrjeval svojo oblast in iz družbe odstranjeval vse “moteče” elemente.

Medtem ko Mao preko trpljenja milijonov sega po statusu božanstva, se življenje Ye Wenjie, obetavne študentke astrofizike, prelomi.  Podivjana tolpa na javnem obračunu obsodi in ubije njenega očeta, profesorja fizike, ker je poučeval “revolucionarno” zahodno znanost. Ye Wenjie zaradi protirevolucionarnih zločinov pošljejo v delovno taborišče, ki leži na prostranstvih stepnega pogorja Velikega Hingana. Zaradi njenega izjemnega strokovnega znanja ji ponudijo delo v skrivni vojaški raziskovalni bazi, v kateri se skupaj z ostalimi znanstveniki ukvarja z iskanjem nezemeljskega življenja.

Osrednji element romana ni le grožnja, ki preti iz vesolja, ampak zlasti razočaranje nad človeštvom. Zaradi grozot, ki jim je bila priča, Ye Wenjie namreč ne vidi izhoda iz globokega moralnega propada, v katerem se je znašlo človeštvo. Zato sprejme usodno odločitev. Brez upanja na odgovor pošlje signal v galaktična prostranstva. Toda njen klic ni preslišan in desetletja kasneje se mora človeštvo soočiti s posledicami.

Liu Cixin odlično preplete znanstvenofantastično tematiko s pretresljivimi usodami literarnih junakov. Delo ni tipična zgodba o nezemljanih in oddaljenih planetih, temveč govori predvsem o nas samih. O človeški naravi in preživetju, o odnosu do sočloveka, do “našega” planeta in  narave. O civilizaciji, ki je sama odprla vrata svojemu uničenju.

Oriol

Barcelona v zelo bližnji prihodnosti, leta 2029. Skupina znanstvenikov v skrivnem laboratoriju izvaja projekt Asgard. Cilj projekta je izdelati superračunalnik, ki bo služil kot domovanje superinteligence.

Čez nekaj dni nekdanji policijski pogajalec Alex Lopez, ki se je po travmatični in tragični izkušnji v službi upokojil, prejme telefonski klic, ki se najprej zdi kot neslana šala, a se kmalu izkaže, da je na drugi strani terorist, ki ima nenavadno zahtevo – svetovne vlade naj takoj prenehajo z uničevanjem planeta. Svoje zahteve podkrepi z napadi na različnih lokacijah in prva tragedija je poln avtobus mrtvih otrok. Nadaljuje se z napovedjo in uresničitvijo napada na ameriško predsednico in podpredsednika ter kupom ostalih groženj, ki svet potisnejo v kaos.

Nemudoma se oblikuje posebna skupina, z Alexom Lopezomna čelu, ki vzpostavi stik z voditelji velesil (ZDA, Rusijo, EU, Indijo in Kitajsko). Ali jim bo uspelo ustaviti nevidnega, a vseprisotnega in (vse)mo(go)čnega terorista, ki je razglasil, da je njegov talec sleherni prebivalec našega planeta?

Oriol je napet tehnotriler, v katerem se umetna inteligenca prepleta s političnimi igrami, terorizmom in vprašanji o prihodnosti človeštva. Tomc v svoji deseti knjigi odpira izjemno aktualne teme – razvoj superinteligence, podnebne spremembe, vpliv tehnologije na družbo ter meje človeškega nadzora nad lastnimi stvaritvami.

Roman ima filmski tempo in postreže s premišljenimi moralnimi dilemami. Branje je hitro, zgodba pa ves čas ohranja ravno prav napetosti in preobratov, ki bralca spodbudijo k razmišljanju.

Največji vtis pusti dejstvo, da se roman ne bere zgolj kot znanstvena fantastika, temveč kot ena izmed povsem mogočih vizij prihodnosti. Hkrati nastavlja ogledalo naši odvisnosti od električne energije in tehnologije, človeškim katastrofalnim poseganjem v naravo ter odpira pomembno vprašanje, koliko nadzora bomo v dobi razvoja umetne inteligence ljudje sploh še imeli nad lastnimi pogruntavščinami.

Lakota : spomini (mojega) telesa

V knjigi Lakota: spomini (mojega) telesa avtorica iskreno in brez dlake na jeziku spregovori o telesu, travmi in družbenih pričakovanjih. Po grozljivem spolnem nasilju, ki ga je doživela kot dvanajstletna deklica, je v hrani našla zaščito v smislu ustvarjanja občutka varnosti. Težo je pridobila nalašč, da bi postala neprivlačna in si tako zgradila zid pred možnimi prihodnjimi travmami.

Avtorica razkriva, kaj pomeni živeti v telesu, ki odstopa od družbenih norm in idealov ter pokaže, kako je debelost še vedno zelo pogosto tarča obsojanja, predsodkov in družbene stigmatizacije. V svetu, kjer nam vladajo družbena omrežja je teža pogosto obravnavana ne le kot fizična značilnost, temveč tudi kot domnevni pokazatelj človekovega značaja, samodiscipline in osebne vrednosti. V Lakoti avtorica opozarja na predsodke, ki debelost spremljajo na vsakem koraku, in bralca spodbuja k razmisleku o tem, kako hitro (ob)sodimo druge na podlagi njihovega videza. Zgodba ni le pripoved o telesni teži, temveč predvsem o preživetju, bolečini in iskanju poti do sprejemanja same sebe.

Roxane Gay je ena najvplivnejših sodobnih ameriških avtoric, njena dela pa so zelo pomemben doprinos feminizma, družbene kritike in kulturnih študij. Med najbolj znana sodijo Bad Feminist, uspešnica na lestvici New York Timesa, roman An Untamed State ter zbirki kratkih zgodb Difficult Women in Ayiti. Kot kolumnistka sodeluje z The New York Times, objavlja pa tudi v številnih drugih uglednih medijih. Je tudi avtorica stripovske serije World of Wakanda.

S svojim pisanjem pomembno prispeva k razpravam o spolu, telesu, identiteti, neenakosti in družbeni pravičnosti ter velja za eno ključnih glasov sodobne ameriške književnosti.

Lili Bosniae

Adriana Kuči (1975) je v Sarajevu rojena novinarka in pisateljica, pred leti preseljena v Slovenijo. V svojem prvem leposlovnem delu, ki ga je napisala v slovenskem jeziku, Ime mi je Sarajevo, opisuje izkušnjo vojne, v drugem romanu Noč, ko je preplavala reko spregovori o nasilju v partnerskih odnosih, svoj tretji roman Lili Bosniae pa posveča vsem preslišanim, zamolčanim in izbrisanim ženskam, materam in hčeram, ki so preživele dogodke in odnose, najsibo politične ali družinske, o katerih niso znale ali zmogle govoriti in so o njih pohlevno molčale.

O teži življenjskih bremen, strahov, zamolkov, travm in hrepenenj govorijo trije ženski glasovi. Eden pripada Lili, siroti iz Sarajeva, rojeni v času obleganja mesta, ki ji ime podeli Vera, ženska, ki jo posvoji in jo pripelje v Ljubljano. Drugi je glas Lejle, v Ljubljani živeče onkologinje, ki prav tako izhaja iz Sarajeva, medtem ko tretji glas pripada Ajši, uporni najstniški hčeri, s katero Lejla nikakor več ne najde skupnega jezika. Kot zadnje upanje v smeri krpanja njunega odnosa in predvsem v želji, da bi njena hči zadihala mehkeje in ne zašla v povsem slepo ulico, v njun dom povabi takrat dvajsetletno Lili, ki jo je spoznala naključno, le-ta pa povabilo sprejme, saj prav v tistem trenutku niti nima kam drugam.

V poglavjih, ki nas izmenično prestavljajo v njihove spomine, misli in občutja, spoznavamo družinske razpoke, v katerih so odraščale, in njihovo notranjo razklanost, ki se je ob tem oblikovala v vse hladnejšo obliko odtujenosti, ta pa sčasoma postane pretežka in terja razrešitev, ki s seboj, kot je to običajno, prinaša sprijaznjenje z dejstvi, ki jih za nazaj ni moč spremeniti, ter odpuščanje sebi in drugim za storjene napake in povzročene krivice. Šele na ta način se namreč v notranjem svetu posameznika sploh začenja vzpostavljati prostor, v katerega sta svetloba in prihodnost ponovno povabljena vstopiti. Ob tem pa se je potrebno zavedati tudi, kot to najlepše izrazi avtorica v intervjuju za revijo Bukla, da:

»nihče ni samo zgodba o svoji bolečini. Človeka ne določajo samo njegove rane. Določajo ga, pred vsem, tudi stvari, ki mu jih kljub ranam uspe ohraniti: sposobnost ljubiti, odpuščati, skrbeti za drugega. Vztrajati.«

Vztrajnost je eden močnejših elementov pripovedi, z vztrajnostjo je krojeno tudi življenje v sami svoji biti, načelo pa je zajeto v imenu Lili, oznaki za rumeno rožo lilium bosniacum, ki poganja celo tam, kjer druge rože ne vzdržijo ter v tem smislu simbolizira življenje kot krhko, a neomajno in neuničljivo. Sicer pa je roman Lili Bosniae večplasten in se razpira v obliki številnih vprašanj, med njimi: izkoreninjenost in identiteta, materinska krivda, prav in narobe …  ali pa npr. o tem, kako biti sam s tem, kar veš, oziroma kaj naredimo s tem, kar se nam je zgodilo?

Pisava, prepojena s senzibilnostjo, ki priča o prefinjenem posluhu za človekova subtilna čustvena stanja ter seveda tudi o avtoričini osebni globini in zrelosti, bo še posebej nagovorila bralca, ki zna brati tudi tišino.

Skrivna življenja žen morilcev

Tri žene. Trije možje. Trije serijski morilci. Napeta kriminalna zgodba angleške avtorice, ki se slovenskim bralcem v prevodu predstavlja prvič. Njena pripoved je nenavadna, saj običajno v kriminalkah sledimo korakom storilca ali smo tik za petami preiskovalcu. Tokrat pa se znajdemo v čevljih tistih, ki so sanjale najlepše sanje ob nato obsojenih serijskih morilcih. Beverley, Elsie in Margot je zbližalo dejstvo, da so dale srce obsojenim serijskim morilcem. Zato ne morejo samo opazovati, ko slišijo, da izginjajo mlade ženske. Zdi se jim, da policisti niso dovolj zavzeti in zato zadeve vzamejo v svoje roke. Kako bi le bilo ženske, ki so pomagale obsoditi svoje može, česa strah? Zanimiva je psihologija odnosa, ki jo avtorica mestoma vplete v zgodbo in skoznjo prikaže odnos žena do mož, enega, ki je storil samomor in dveh, ki služita dosmrtno kazen. Čeprav je morilec, je bil vendarle dober oče in večino časa tudi mož … Sicer lahkoten roman, ki spodbuja k razmisleku o zahtevah družbe in o moči oseb, ki si drznejo biti drugačne.

Magnet

Magnet (v originalu L’aimant) je prvenec francoskega striparja in ilustratorja Lucasa Hararija (Pariz, 1990). Zgodba se vrti okoli faliranega študenta arhitekture Pierra in njegovega vročičnega, skoraj obsesivnega zanimanja za znamenite terme v švicarski vasici Vals, ki jih je leta 1996 zasnoval Peter Zumthor. Zgrajene so skoraj izključno iz lokalnih materialov ter zaščitene zaradi svoje arhitekturne vrednosti. Nekateri v terme hodijo celo zaradi duhovne izkušnje, ki naj bi jo nudil ambient – v vsakem primeru pa so zanimive z vidika igre svetlobe in vode, ki odseva okoliške gore in zelenje.

Pierre na svoji poti v Vals spozna domačina, ki ga zapelje do hotela ob termalnem kompleksu in mu izkaže gostoljubje, ki ga bo kasneje še kako potreboval. Cele dneve preživi v vodi, s skicirko v roki opazuje arhitekturo in riše načrte zgradbe. Nekega dne v kavarni ob bazenu spozna slavnega arhitekta, za katerega se izkaže, da se prav tako raziskovalno ukvarja s termalnimi kompleksi. Zadeve se počasi zapletajo, stavba pokaže skrivne prehode, ki se nenadzorovano odpirajo in zapirajo, nad vsem skupaj pa lebdijo lokalne legende o gori, ki naj bi se odprla vsakih sto let in vase potegnila tujca…

Estetsko privlačno branje z nadvse izvirno fabulo.

Nič več te ni : zgodba o igralki in pesnici Mili Kačič (1912-2000)

Presenetljiva biografija slovenske igralke in pesnice Mile Kačič ne pusti nobenega bralca ravnodušnega. Avtor Marijan Rupert, zaposlen v Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani,  je spretno in tekoče zapisal vse ključne dogodke, osebe, obdobja, ki so pustila lepe in manj lepe spomine iz življenja vsestranske umetnice. Že naslovnica in nadaljnje strani pričujoče knjige so obogatene z originalnimi fotografijami in rokopisi, ki se bralca dodatno dotaknejo in puščajo sledi za seboj. V delo je vključeno tudi veliko Miline poezije, ki poboža dušo slehernika. Branje nam odpre čisto novo predstavo in vpogled v osebno življenje igralke, ki se jo večina od nas spominja kot izredno humorno in karizmatično osebo, čeravno je bilo njeno zaodrje povsem drugačno, polno bridkosti in hrepenenja. Odrske deske in filmski kader je bil Milin pobeg od realnosti, njena uteha s katero je lažje prebrodila vse ovire, ki so ji v življenju prihajale naproti. Njen optimizem in volja do življenja je vzor, v življenju moramo iti le naprej in prav nič na svetu nas ne more ustaviti.