skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Mladi odrasli (18–29 let)

Živali v naletu

Živali v naletu so strašljive, neukročene in, od nekega trenutka dalje, neustavljive. In enako bi lahko trdili za pesniški subjekt v zbirki Urše Majcen, subjekt, ki želi preseči kalupe identitete v deželi, kjer edina nevarnost niso tu živeča grozeča in renčeča bitja, temveč dežela sama »kaže zobe in jih zapihuje v /rebra.«

V deželi, kjer so sanje mladih že davno mrtve, binarne opredelitve človeške identitete pa že zastarele, subjekt ne zavzame vlogo pasivne žrtve. Pesniška zbirka vsebuje dobro mero body-horrorja, preko katerega pesnica prikazuje levitev v novo stanje, novo telo, ki bo s tem, da bo ponižno ob živalskem, postalo veliko bolj človeško, »izlevim človeka v mrhovino/in jo žrem/dokler ne nasitim zveri.«

Urša Majcen (1998) je diplomirana dramaturginja ter uveljavljena pesnica, performerka, dramatičarka in vizualna umetnica. Njena dela so že doživela tako odrske uprizoritve kot tudi upodobitve na platnu. Leta 2021 je izdala svoj pesniški prvenec ekosistem tišine, leta 2023 pa je izšla njena poetična drama Zgodba o bakrenem kralju, ki je avtorici prinesla nominacijo za Nagrado Slavka Gruma.

Peti okus

Peti okus je druga zbirka kratkih zgodb Nataše Skušek. Zgodbe so res kratke, 32 jih je v zbirki, v njih pa se prepletajo vsakdanjost, seksualnost, humor, ter absurdni in nenavadni dogodki. Avtorica svoje like postavlja v prepoznavne življenjske situacije, ki jih pogosto nepričakovano zavrti v presenetljivo smer. Naslov Peti okus namiguje na umami, pa tudi na nenavadnost in ekscentričnost kultnega Petega elementa. Tudi zgodbe Nataše Skušek iščejo nekaj, kar presega običajne štiri »okuse« vsakdanjosti: v njih se prepletajo humor, erotika, absurd, igrivost, bizarnost in groteska. Za nenavadnimi dogodki pa ostajajo zelo prepoznavne človeške potrebe in želje.

Med zgodbami najdemo tudi kratke literarne razglednice in drobne utrinke, ki zbirki dajejo kolažno in igrivo dinamiko. Skušek se pri tem poigrava z mejami med običajnim in nenavadnim ter skozi čutnost, telesnost in domišljijo odpira prostor za drugačen pogled na vsakdanje življenje. Peti okus Peti okus je tako zelo razgibana zbirka zgodb, ki preseneča z nenavadnimi zamislimi, črnim humorjem in nepričakovanimi obrati.

Nataša Skušek (1967) je vizualna umetnica, ki deluje na področjih kiparstva, instalacije, videa, fotografije, grafike in performansa. V svojem umetniškem delu raziskuje predvsem telo, spolnost, erotiko, materinstvo, družino, prehranjevanje in medčloveške odnose. Od leta 2014 se ukvarja tudi s pisanjem. Leta 2021 je izšla njena prva zbirka kratkih zgodb Pasja sreča.

Metka u glavo

Ostre, neposredno humorne in igrive pesmi, ki bralca zadenejo kot metki. Včasih pa zadostuje samo ena »Metka v glavo«.

Avtor nam v svojem aforističnem stilu namensko ali nenamensko parodira parodijo ohojevske knjige z luknjo (od tod je vzet tudi udarni verz op.a.), njegova poezija pa je utemeljena v sodobnem jeziku in meme brainrot kulturi. Pesmi so podkrepljene z vizualnimi razvrstitvami, računalniškimi enačbami in kodami, braillovo pisavo, šahovskimi notacijami ipd., ki v nas spodbujajo razmislek o absurdnosti situacije, v kateri smo se znašli skupaj s piscem, ki z nami iskreno deli in opisuje svoje ljubezenske pripetljaje in komične spodrsljaje sodobnega sveta, s katerimi pa se lirski subjekt ne obremenjuje preveč. Pisca izjemno spremne besede, Alja Pušič in Sandro Čeh, sta verze krstila za svojevrstni »flegmatijizem«. Izvrstni izvirni verzi!

Matija Podbreznik (1999, Laško) je študent multimedije v Ljubljani. Redno hodi na pesniške delavnice in bere na dogodkih, kot so Mlade rime, Ignor ter Obalne rime. Njegove pesmi so objavljene na raznih portalih in v zbornikih, Metka v glavo (Črna Skrinjica, 2026) pa je njegov pesniški prvenec.

Naši komadi : 111 slovenskih pesmi za bolj ali manj mlade in skoraj vse druge

Naši komadi so raznolika in živahna antologija 111 slovenskih pesmi 111 pesnic in pesnikov, namenjena »bolj ali manj mladim in skoraj vsem drugim«. V njej se srečujejo različne pesniške generacije, poetike, razpoloženja in pogledi na svet. Nekatere pesmi so dobro znane in jih morda znamo na pamet, druge bodo prijetno odkritje tudi za poznavalce slovenske poezije.

Izbor Andreja Ilca sega od igrivih, duhovitih in nekoliko nagajivih pesmi do ljubezenskih, nežnih, razmišljujočih in resnejših. Pesniki in pesnice pišejo o ljubezni, odraščanju, vsakdanjem življenju, jeziku, odnosih, svetu okoli nas in o vprašanjih, ki so blizu mladim – po srcu ali starosti. Prav raznolikost je ena največjih posebnosti knjige: poezija tu ni predstavljena kot nekaj oddaljenega ali težko razumljivega, ampak kot nekaj živega, neposrednega in dostopnega.

Naši komadi so zato knjiga za naključno prebiranje in odpiranje, obvezno pa za branje na glas. Vsaka pesem je majhen samostojen svet, skupaj pa ustvarjajo pisan zemljevid slovenske poezije – tak, po katerem se lahko sprehodi vsak bralec in na njem poišče svoje najljubše »komade«.

Za vse, ki bi radi posegli po podobnih izborih poezije, priporočam tudi ostale naslove, ki so izšli v tej posebni “pesniški seriji”: Komadi: 111 pesmi za bolj ali manj odrasle (2004), Drugi komadi: 111 pesmi za mlade in vse druge (2006) in Nezbrani komadi: 222 pesmi za bolj ali manj odrasle (2020) Izbor pesmi, ki so vključene v zbirke je opravil Andrej Ilc. Ilc izbor označuje za kompilacijo in ne klasično antologijo; izbor je precej oseben in namenjen tudi bralcem, ki sicer niso veliki ljubitelji poezije.

Brat, če mi nismo družina, kdo je

Brat, če mi nismo družina, kdo je je prvenec Oliverja Lovrenskega, ki je roman napisal pri svojih devetnajstih letih. V norveškem izvirniku je izšel leta 2023.

Zgodba spremlja štiri najstnike, ki se na obrobju Osla gibljejo med drogami, zabavami in pretepi. Roman je napisan v razdrobljenem, dnevniškem slogu, ki bralca potegne v svet mladih, zaznamovanem z nasiljem, drogami in nenehnim iskanjem pripadnosti.
V središču zgodbe je močna vez med štirimi prijatelji, ki se v boju za preživetje opirajo drug na drugega. Njihovo prijateljstvo je zanje zatočišče, hkrati pa tudi vir nepremišljenosti pri odločitvah, ki jih sprejemajo. Prav zato roman ves čas odpira vprašanje ali jih prijateljstvo rešuje pred še večjim propadom ali jih vodi v pogubo.

Roman je napisan v pogovornem jeziku, ki vsebuje veliko uličnega slenga. Poglavja so kratka in brez običajne rabe velikih začetnic ter ločil, zato delujejo kot posamezni odlomki iz življenja glavnih oseb. Tak način pisanja zgodbo približa načinu razmišljanja glavnih oseb in predstavi življenje mladih na ulici.

Oliver Lovrenski je s svojim romanom požel veliko pohval kritikov. Kot najmlajši avtor doslej je prejel nagrado Bokhandlerprisen in umetniško nagrado mesta Oslo.

Igra z ognjem : roman

Slovenska vojska ima novo “moč”; Ekipa 2 je majhna elitna skupina, ki je ob pomoči znanstvenikov razvila nadnaravne sposobnosti, katere članov omogočajo izvajanje številnih misij, za katere širša javnost ne ve oz. je celo bolje, da ne ve. Atentati, naročeni umori, podtalni napadi na sovražnikovo ozemlje, tvegane reševalne akcije… zaradi posebnih “talentov” je omenjenim vojakom dovoljeno vse, kar pa pričakovano pusti posledice na njihovem bolj ali manj razsutem zasebnem življenju. Eden od njih je tudi Rem, ki sicer ubogljivo izvaja naročene misije, vendar pa ima zanje vse šibkejši želodec; navkljub mladosti je utrujen, osamljen in depresiven, svojo žalost pa skuša potlačiti s padcem v kronični alkoholizem. Potem pa se zgodi nekaj nepričakovanega; ob pomoči prijatelja in sostanovalca Mihe se Rem začne zavedati težke cene svoje svobode, ki v resnici to sploh ni, zato vse pogosteje razmišlja o pobegu. Toda kako lahko ubežati svetu, ki to prepoveduje, zamera nadrejenim pa nosi visoko ceno, ki te lahko stane življenja?

Igra z ognjem je napet znanstveno fantastični triler pisateljice in velike ljubiteljice knjig Polone Grahek, postavljen v hladno militaristično okolje, kjer ni prostora za človečnost in slabo vest, razumna odločitev pa ni nujno najbolj pametna in ne pelje do odrešitve.

Ujeta duša mladega fanta : na poti proti soncu

Osebna, ranljiva in odkrita izpoved, posvečena avtorjevemu najboljšemu prijatelju na drugi strani mavrice. Skozi iskreno retrospektivo se avtor neustrašno dotika iskanja lastne identitete, spolne usmerjenosti, odnosa do telesa ter soočanja z nenadno izgubo in samoto ter iskanja življenjskega smisla v stiski odraščanja. Zgodba ne ponuja olepšane resničnosti, temveč bralca vodi skozi padce, strahove in nadrealistične ter mistične trenutke, v katerih vsakdo najde delček lastnih čustvenih stisk in hrepenenj, kar pripiše lastni veri.

Vero osmisli po svoje in jo spozna skozi  pretakanje energije, medsebojnih stikih in nevidnem varuhu, ki ga obvaruje pred najhujšim. Spoznanje mu pomaga, da bolečino preobrazi v pogonsko silo za ustvarjanje in zorenje, spolnost pa v most med telesom, dušo in sočlovekom.

Gorazd Bavdaž je po rodu iz Kanala ob Soči, zadnja leta pa živi in ustvarja na Dunaju. Šolal se je na novogoriški gimnaziji ter nato magistriral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, del študijskih izkušenj pa je pridobil tudi v Franciji. Čeprav poklicno deluje v poslovnem in korporativnem okolju, ga močno privlači umetnost. Kot pisatelj in slikar se poglablja v človekov notranji svet, duhovnost in čustva, kar potrjuje tudi z dotičnim romanom.

Na vseh štirih

Petinštiridesetletna pripovedovalka romana se odloči, da bo velik službeni ček uporabila za obisk New Yorka, kamor se bo iz drugega dela države pripeljala sama z avtom. A ko se po dvajsetih minutah vožnje v majhnem mestu ustavi na bencinski črpalki, se zgodi nekaj, zaradi česar se v mestu odloči ostati še tri cele tedne. Denar porabi za prenovo sobe v zanikrnem motelu, kjer raziskuje meje svoje spolne svobode. Ko pa se mora vrniti nazaj v resnično življenje, v katerem jo pričakujeta njen mož in dete, se zdi, da to od nje terja napor, ki ga ne premore. Pred njo se postavi veliko vprašanje: Ali se definicija družinskega življenja lahko razširi do te mere, da vključuje tudi popolno žensko avtonomijo?

Fluidna spolnost, padec estrogena, ljubezen in skrb do otroka – pripovedovalkino življenje združuje vse. Roman tako izriše ganljiv portret ženskega življenja, ki je vedno več od tega, kar je o njem dovoljeno povedati.

Miranda July (1974) je ameriška pisateljica in umetnica. Za roman Na vseh štirih je bila deležna več nominacij za elitne nagrade, po mnenju medijev  Guardian in New York Times pa gre za knjigo leta 2024. Po knjižni predlogi se trenutno snema televizijska serija.

Analiza umora

Analiza umora je izjemno napet pravniški triler, prvenec angleške avtorice Jo Murray, ki je, preden se je posvetila pisanju, delala kot odvetnica za kazensko pravo.

Umorjen je spoštovan sodnik, obtoženec Jack pa noče spregovoriti. Kot njegovo zagovornico v ugledni londonski odvetniški pisarni postavijo mlado, neizkušeno Leilo, ki še sama pri sebi komaj verjame, da je v resnici zadolžena za ta primer, njen prvi primer umora. Vendar obtoženec vztraja, da hoče samo njo in nikogar drugega. Ker se brani z molkom, mora Leila dobro premisliti, kaj bo sploh povedala porotnikom. Nasproti pa ji kot tožilec, ironično, stoji njen bivši mentor in njen – mož.

Pravniški triler je izjemno napet, poglavja so kratka, a se vsako konča tako, da branje težko odložiš. Zgodba je zasnovana mojstrsko, polna je psiholoških igric, skrivnosti, laži, zalezovanja in nepričakovanih obratov. Knjiga obravnava tudi nekatere težje teme, kot so spolne zlorabe, nezvestoba in spolna diskriminacija na delovnem mestu.

Napetost med liki je otipljiva, sploh med skrivnostno pričo X in Leilo, ob branju pa imaš venomer občutek negotovosti, kdo se pretvarja in komu lahko zares verjameš. Ritem zgodbi narekujejo preobrati, ki se vrstijo drug za drugim, prinašajo pa kaos in dramo, ki se jima je težko upreti. Avtorica zna ohraniti napetost, k temu pa pripomoreta tudi izbrušen slog in brezhiben prevod v slovenski jezik.

Knjiga pred začetkom razloži nekatere sodne izraze, poglavja pa so napisana z vidika posameznih likov, da dajo občutek, kot da sediš v sodni dvorani in sodni proces spremljaš v živo. Všeč bo vsem ljubiteljem žanra, nekdanja škotska premierka Nicola Sturgeon pa ji je napovedala velikanski uspeh. Knjižne pravice so prodali že v 14 držav, TV-pravice pa so bile odkupljene že pred izidom knjige.

 

 

Antifa cona

Neimenovano obmejno mesto. Lokalno prebivalstvo je še vedno obremenjeno s temačno polpreteklo zgodovino, zaznamovano z ideološkimi obračunavanji med zmagovalci in poraženci, heroji in izdajalci ter lažjo in resnico. Starejše generacije še vedno odkrivajo trupla iz bližnjih fojb in premleva zgodovinska dejstva na način, ki jim najbolj ustreza, mladi pa so prepuščeni zabavam v t.i. antifa coni, kjer je boj zoper frašizem zgolj modna muha, uporniški najstniki pa z drogami, alkoholom in zabavami bežijo pred negotovo prihodnostjo. Ina se nekega petkovega večera odloči izgubiti nedolžnost s simpatičnim Perom, vendar pri tem odkrije nekaj grozljivega; truplo neznanega mladeniča, ki leži na dnu kraške jame. Je šlo za nesrečo ali umor? Policijski inšpektor Suban je prepričan, da je fant bil umorjen, glavni osumljenci pa so pripadniki antifa cone, ki na zaslišanjih ohranjajo popolnoma ravnodušno in neprizadeto držo. Za piko na i pa je tu še t.i. komisija za resnico, ki si prizadeva, da bi z izkopavanji trupel v fojbah uspeli doseči famozno spravo, kar pa se zdi povsem utopična ideja.

Antifa cona pisateljice Erice Johnson Debeljak se odvija kot napeta skrivnostna kriminalka o iskanju morilca, vendar pa se pod navidez klišejskim zapletom skriva poglobljena kritika sodobne družbe, ki se utaplja v ideoloških konfliktih, potlačenih zamerah in večnem medgeneracijskem razkolu. Johnson Debeljakova preseže okvirje klasične detektivke, saj ji umor služi kot temelj, na katerem zgradi enako pretresljivo kot tudi duhovito refleksijo odtujenosti, identitete, pomanjkanje perspektive, mladostniške zagnanosti in slovenske večne obremenjenosti s tem, kaj je bilo, ne da bi se kdo uspel vprašati, kaj nas še čaka.