skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Mladi odrasli (18–29 let)

Niz smrti na dvorcu : primer višjega inšpektorja Ryana

Niz smrti na dvorcu je šesta knjiga v priljubljeni seriji kriminalk o višjem inšpektorju Ryanu. Po napornem obračunu s serijskim morilcem Ryan z zaročenko preživlja poletje na slikovitem posestvu Cragside v severni Angliji. Idilično vzdušje prekine detektivska zabava v viktorijanskem slogu, ki se sprevrže v resničen zločin, ko med izpadom elektrike odkrijejo mrtvega starejšega moškega. Sprva vse kaže na nesrečo, a nova smrt razkrije, da se med prebivalci dvorca skriva morilec.

L. J. Ross tudi v šestem primeru uspešno združuje klasično detektivsko uganko zaprtega kroga osumljencev z napeto policijsko preiskavo in privlačnim angleškim podeželjem. Razkošno okolje zgodovinskega dvorca, dobro razviti stalni liki kriminalistične ekipe ter postopno razkrivanje skrivnosti ustvarjajo napeto, a hkrati lahkotno berljivo kriminalko. Roman bo navdušil ljubitelje tradicionalnih britanskih detektivk, v katerih so pomembnejši logično razpletanje uganke, vzdušje in medosebni odnosi kot eksplicitno nasilje.

L. J. Ross je avtorica mednarodnih uspešnic, najbolj znana po kriminalnih romanih o višjem inšpektorju Ryanu in trilerjih z dr. Gregoryjem, ki so bili prodani v več kot 5,5 milijona izvodih po vsem svetu. Kriminalke z višjim inšpektorjem Ryanom se dogajajo v slikoviti angleški pokrajini Northumbriji. V zbirki je izšlo že 20 knjig, devet je prevedenih v slovenski jezik (Sveti otok, Smrt pod platano, Umori pri Heavenfieldu, Operacija angel, Obračun pri slapu, Niz smrti na dvorcu, Temno nebo, Sedem mostov in Puščavnikovo bivališče). Vsak primer ima svojo zaključeno zgodbo.

Smrt pod platano : primer višjega inšpektorja Ryana

Smrt pod platano je drugi primer višjega inšpektorja Ryana, v katerem L. J. Ross ponovno združi napeto kriminalno preiskavo, slikovito pokrajino severne Anglije in skrivnosti, ki jih preteklost ni nikoli zares pokopala. Ob poletnem enakonočju pod znamenito platano ob Hadrijanovem zidu odkrijejo okostje mlade ženske, ki je tam ležalo več kot desetletje. Navidez pozabljen primer postane izhodišče za zahtevno preiskavo, v kateri se prepletajo stare zamere, prikrite povezave in novi zločini.

Ryan in njegova ekipa kmalu ugotovijo, da razkrivanje resnice ogroža ljudi tudi v sedanjosti. Medtem ko se krog osumljencev oži, se mora inšpektor soočiti tudi z lastnimi dvomi in posledicami preteklih dogodkov. Avtorica zgodbo gradi z zmernim tempom, poudarek pa namenja razvoju likov, vzdušju in postopnemu razkrivanju uganke.

Roman bo pritegnil ljubitelje klasičnih britanskih kriminalk, v katerih niso v ospredju krvavi prizori, temveč logično sklepanje, prepričljivi liki in napetost, ki vztraja do zadnjih strani. Čeprav je Smrt pod platano nadaljevanje romana Sveti otok, deluje tudi kot samostojna kriminalna zgodba.

L. J. Ross je avtorica mednarodnih uspešnic, najbolj znana po kriminalnih romanih o višjem inšpektorju Ryanu in trilerjih z dr. Gregoryjem, ki so bili prodani v več kot 5,5 milijona izvodih po vsem svetu. Kriminalke z višjim inšpektorjem Ryanom se dogajajo v slikoviti angleški pokrajini Northumbriji. V zbirki je izšlo že 20 knjig, devet je prevedenih v slovenski jezik (Sveti otok, Smrt pod platano, Umori pri Heavenfieldu, Operacija angel, Obračun pri slapu, Niz smrti na dvorcu, Temno nebo, Sedem mostov in Puščavnikovo bivališče). Vsak primer ima svojo zaključeno zgodbo.

Zadnja večerja : likovne krimi kratke zgodbe

Zadnja večerja je zbirka kriminalnih zgodb. Za vsako zgodbo je avtor Avgust Demšar (Tomaž Zupančič) našel navdih v sodobni umetnosti; v likovnih delih, performansih, razstavah, umetniških akcijah, ki so imele odmev v samem svetu umetnosti in širše zaradi moralnih dilem, soočenj s tabuji ter provokacij, ki so jih sprožale. Seznam devetih umetniških projektov, s katerimi je Demšar povezal svet nasilja in kriminala, je, skupaj s QR kodami, dodan na koncu knjige. Umetnost je torej tista, ki povezuje vse zgodbe, a vsaka od zgodb ima svoj tempo, storilca zločina, preiskovalca in druge akterje. Klasičnega kriminalista ni, bralcem pa je v Demšarjevem slogu dopuščeno, da lahko sam oblikuje svoje sume in rešitve, ki pripeljejo do zaključnih spoznanj. Ta pa niso omejena samo na storilca in žrtve, temveč tudi na podobo sveta, v katerem živimo in svet sodobne umetnosti. Vse zgodbe se dogajajo v Sloveniji, v njih pa mrgoli galeristov, kustosov, kritikov in samih umetnikov. Zgodbe nas hitro povlečejo v razmišljanja o pomenu in namenu ustvarjanja. Laži, zavajanja, zlo, maščevanje, etika in njene raztegljive meje, lažna morala, prevare, manipulacije – vse to postane del filozofskih in eksistencialnih vprašanj, ki nam jih avtor zastavlja z vso suverenostjo tistega, ki poklicno obvlada svet umetnosti in za veselje v prostem času piše odlične kriminalke. Vrenkota sicer v zgodbah ne bomo srečali, morda pa naletimo na koga drugega iz njegove ekipe.

Avgust Demšar je psevdonim Tomaža Zupančiča, ki ga uporablja kot pisatelj kriminalk. Je doktor likovnopedagoških znanosti. Zaposlen je na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, kjer predava na oddelku za predšolsko vzgojo in oddelku za likovno umetnost. Znan je po seriji romanov z inšpektorjem Martinom Vrenkom v glavni vlogi ter, kot vedno zapišejo kritiki in poznavalci krimi žanra, po mojstrsko dodelanem, obrtniško izpiljenem slogu pisanja.

Žveplo

Saeris Fane je po dogodkih prvega dela postala vladarica vampirskega dvora, vendar krona prinaša predvsem odgovornost, ne svobode. Njena domovina Zilvaren jo nujno potrebuje, a Saeris se zaradi sprememb, ki so ji dale večjo moč, tja ne more več vrniti brez smrtonosnih posledic. Zato mora poslati nekoga, ki mu lahko zaupa – toda ali lahko zares zaupa Domcu, moškemu, s katerim jo povezuje vse močnejša in nevarnejša vez?

Medtem Yvelio ogroža skrivnostna tema, ki se širi po kraljestvu. DOmec, neusmiljeni vilinski bojevnik, je razpet med dolžnostjo do svojega ljudstva in obljubo, ki jo je dal Saeris. Skupaj s Carrionom Swiftom se odpravi v drug svet, kjer ga čakajo nove nevarnosti, stare skrivnosti in sovražniki, ki postajajo vse močnejši.

Ko se usoda obeh kraljestev začne nevarno približevati robu prepada, bosta morala Saeris in Domec prestati preizkušnje, v katerih bodo na kocki njuna ljubezen, zvestoba in življenje. Žveplo prinaša več magije, več nevarnosti in višje stave ter nadaljuje temačno romantazijo zgodbo o moči, žrtvovanju in ljubezni, ki mora preživeti celo ogenj in žveplo.

Žveplo (oz. cela serija) bo pritegnilo predvsem bralce, ki uživajo v romantaziji – fantazijskih zgodbah, kjer imajo ljubezen, privlačnost in magija enako pomembno vlogo. Posebej bo všeč ljubiteljem vilincev, vampirjev, skrivnostnih kraljestev, močnih junakinj in nevarnih, moralno zapletenih junakov. Za vse ljubitelje šablone ‘od sovražnikov do ljubimcev’, počasnega razvijanja privlačnosti, temačnejšega vzdušje ter obilice akcije, skrivnosti in erotične napetosti, je Žveplo dobra izbira. Zaradi eksplicitnih prizorov in nasilja je knjiga primernejša za odrasle bralce.

Callie Hart je britanska avtorica romanc in fantazijskih romanov, ki danes živi v Kaliforniji. Piše predvsem temačne romance in fantazijske zgodbe, v katerih združuje intenzivne ljubezenske odnose, nevarne svetove in moralno kompleksne junake. Napisala je več kot štirideset romanov, mednarodno prepoznavnost pa je dosegla s serijo Fae & Alchemy in njenim prvim delom Žveplo (Quicksilver). Roman je postal uspešnica in dosegel prvo mesto na lestvici New York Times.

Izkrivljeni kroni : druga knjiga dueta Pastirski kralj

Izkrivljeni kroni je drugi in zaključni del fantazijske duologije Pastirski kralj. Roman prepleta elemente temačne fantazije, romantike in skrivnosti ter ga zaznamuje izrazito gotsko vzdušje. Pripoved se skozi različne perspektive razvija okoli Elspeth Trdoleska, Ravyna Tise in Elma Breka, ter kraljestva Zmotje, ki ga ogroža skrivnostna magija megle.
Elspeth je ujeta v Morinem umu, medtem ko je Mora, nekdanji Pastirski kralj, prevzel nadzor nad njenim telesom. Ravyn s svojimi zavezniki medtem išče zadnjo in najpomembnejšo od dvanajstih kart Usode – Dvojno jelšo. Ta karta je ključna za razrešitev prekletstva in ozdravitve okužitve, ki vodi do izrojevanja. Njeno iskanje jih vodi v nevarni, z meglo obdani gozd, kjer se prepletajo starodavna magija, skrivnosti in sledi preteklosti Pastirskega kralja.
Ena največjih odlik romana je nedvomno njegov svet. Zmotje je namreč svet, v katerem je narava tesno povezana z magijo. Posebej zanimiv je gozd, zavit v meglo, ter drevesa, ki delujejo kot živa bitja. Njihovo šepetanje pa nakazuje, da narava skriva lastne skrivnosti in spomin. Pomembno mesto v zgodbi imajo tudi karte Usode. Gre za dvanajst magičnih kart, ki jih je ustvaril Kralj pastir. Iskanje zadnje karte, Dvojne jelše predstavlja osrednjo nit zgodbe in postopoma razkriva več o izvoru magije ter preteklosti sveta. Ravno pri kartah se pokaže ena zanimivejših značilnosti romana, namreč magija ni predstavljena kot nekaj popolnoma nadzorovanega, temveč kot sila, ki ima svojo ceno in lahko pomembno vpliva na človekovo identiteto in usodo.
Ob zgodbi Elspeth in Ravyna, ki se zaradi širšega dogajanja nekoliko umakneta v ozadje, več prostora v zgodbi dobita Elm in Ione. Njuna zgodba razširi pripovedni okvir ter se poveže z osrednjim iskanjem in razkrivanjem skrivnosti zaznamovanega kraljestva Zmotje.

Ženska v črnem

Ženska v črnem velja za najbolj znano delo britanske pisateljice Susan Hill, ki je bilo deležno dveh filmskih adaptacij leta 1989 in 2012 (v slednji je glavno odigral Daniel Radcliffe) in velja za eno od najboljših zgodb o duhovih vseh časov. Arthur Kipps je mlad in ambiciozen odvetnik iz Londona, ki je poslan v odročno podeželsko mesto Crythin, da bi uredil zapuščinske listine pred kratkim umrle vdove Alice Drablow. Ženska je med lokalnim prebivalstvom veljala za samotarko in čudakinjo, ki je večino dni preživela v svoji zanemarjeni hiši Eel Marsh sredi močvirja, okoli vdove pa se je tudi spletla zgodba o prikazi skrivnostne ženske v črnem, ki naj bi strašila po mestu. Kipps omenjeno prikazen prvič zagleda na vdovinem pogrebu, kasneje pa jo začenja videvati tudi na posestvo Eel Marsh, kamor se je Kipps prisiljen začasno preseliti, da bi lahko pregledal vse Alicine dokumente. Med bivanjem v veliki hiši je odvetnik priča številnim čudnim dogodkom, ki presegajo meje verjetnega in kmalu mu postane jasno, da se za famozno žensko v črnem in drugimi nadnaravnimi pojavi skriva grozljiva resnica o preteklosti domnevno zaklete hiše…

Gotska novela je upravičeno postavljena ob bok nekaterim najbolj znamenitim zgodbam o duhovih kot so Poejeva Propad hiše Usher in Jamesova Obrat vijaka. Hillova ob pomoči vzdušne temačne atmosfere in zanimivih likov ustvari kompleksno pripoved, ki je polna trenutkov čiste psihološke groze, visokega suspenza, subtilno vstavljenih nadnaravnih elementov ter katarzičnega zaključka, ki preseže okvirje tipične zgodbe o duhovih in postreže z ganljivo človeško tragedijo.

Kala

Kala je bila 15-letno dekle, ki je leta 2003 po katastrofalni zabavi izginila brez sledu. O svojih starših ni vedela ničesar, živela pa je z babico. V najstniških letih je bila del nerazdružljive skupine prijateljev, ki so jo sestavljali Kala, Joe, Helen, Aidan, Mush in Aoife. Petnajst let pozneje se trije izmed njih znova srečajo v domačem kraju, kjer jih dohiti preteklost, povezana s Kalinim izginotjem.

Roman se odvija na Irskem, v turističnem mestu Kinlough na zahodni obali. V dneh njihovega srečanja v Kinloughu odkrijejo lobanjo s polaroidno fotografijo, kmalu za tem pa izgineta še dve najstnici. S tem se ponovno odpre vprašanje Kalinega še vedno nerazrešenega primera.

V romanu se prepletata sedanjost in preteklost, zgodbo pa spremljamo skozi oči treh pripovedovalcev. Dogajanje razkrivajo Helen, Joe in Mush, ki vsi živijo s posledicami Kalinega izginotja. Roman se začne nekoliko počasneje, nato pa se napetost stopnjuje do končnega razpleta. Preteklost in sedanjost se dopolnjujeta ter skupaj razkrivata resnico o tem, kaj se je zgodilo s Kalo, pa tudi ozadje likov in dogodkov.

Vzdušje v romanu je občasno temačno in nekoliko strašljivo. Zgodba vsebuje tudi nekaj bolj nasilnih in šokantnih prizorov.

Colin Walsh je irski pisatelj, ki živi v Belgiji in je prejemnik več literarnih nagrad za svoje kratke zgodbe. Kala je njegov romaneskni prvenec, ki je leta 2023 prejel nagrado Sunday Independent Newcomer of the Year v okviru Irish Book Awards.

Lov za vampirji : [roman]

Lov za vampirji je kriminalka, ki jo je napisala Magda Cundrič. Tokrat je dogajanje postavila v njej zelo znano šolsko okolje. Bila je namreč profesorica in ravnateljica na Gimnaziji Jesenice. V glavni vlogi sta ravnateljica Olga na gimnaziji in njen mož Konrad, ki ju umorijo. Njuna hčerka Sabina tako ostane sama. Ker sta bila starša umorjena, jo zanima, kdo bi jima želel kaj slabega. Zato se s podporo prijateljev in pomočjo prijaznih policistov, Borisa in Teje, odloči, da bo raziskala, kaj se je v resnici dogajalo. Ob reševanju primera pa spoznamo vsakdan na gimnaziji, odnose med dijaki in učitelji, med učitelji, med učitelji in ravnateljem. Spoznamo, kaj vse, česar ne vemo, se dogaja v neki gimnaziji v ozadju, v ravnateljevi pisarni, zbornici in razredih. Spoznamo pa tudi dogajanje na občini, kjer je bil zaposlen Sabinin oče. Vključno z dogajanji v županovi pisarni. Da izveste, ali je za umor krivo dogajanje v gimnaziji na občini, boste morali prebrati knjigo, ki se na koncu ne konča tako, kot smo mislili na začetku. Poleg preobratov so zanimivi tudi opisi zakulisnih dogajanj. Čeprav se zdi mladostnikov sam po sebi nevaren in razburljiv, pa se včasih mladostniki kljub svoji mladostniški navihanosti, izkažejo za resne in odgovorne mlade ljudi, ki še verjamejo v dobro. Zanimivo in napeto branje. V mlade pa je pri svojem delu na gimnaziji vedno verjela tudi Magdalena Cundrič.

Labirint

Kate Mosse je ugledna britanska pisateljica poznana tudi kot soustanoviteljica prestižne mednarodne nagrade Women’s Prize for Fiction.

Njen pisateljski slog odlikujejo izjemna zgodovinska natančnost, gotsko vzdušje in mojstrsko prepletanje preteklosti s sedanjostjo.

Ljubezen do zgodovine in mistične pokrajine južne Francije, kjer preživlja velik del svojega časa, je navdihnila njeno slavno trilogijo Languedoc.

Prav njen prvi del, Labirint, ji je prinesel prestižno nagrado British Book Awards ter prevode v skoraj štirideset jezikov.

Ker trilogijo povezuje predvsem geografsko območje in ne zgodba ali časovno obdobje, lahko Labirint berete povsem samostojno. V slovenščino je bil preveden še drugi del z naslovom Grobnica. Tretji del, Citadela, pa je dostopen samo v izvirniku.

Roman Labirint je vrhunsko zastavljen zgodovinsko-arheološki triler, ki nakazuje, da čas ni premica, temveč spirala, kjer preteklost in sedanjost nista ločeni. Skozi vzorec labirinta se usoda Alaïs iz leta 1209 preplete z usodo Alice iz leta 2005.

Bralca dvojna časovna linija nemudoma posrka v osrčje starodavnih skrivnosti in nevarnih zarot. Zgodba se razpira skozi usodi dveh mladih, močnih žensk, ki ju loči osem stoletij, povezuje pa ju nevidna vez in mistična pokrajina v okolici Carcassonna.

Na predvečer krvavega albižanskega križarskega pohoda, s katerim želi katoliška cerkev uničiti katarje, Alaïs od očeta v varovanje prejme skrivnostno knjigo.

Ta vsebuje šifre in simbole, ki skrivajo pot do resnične narave svetega grala. Alaïs se znajde sredi grajskih intrig, izdajstev in grozečega vojnega opustošenja, odločena, da skrivnost zaščiti pred tistimi, ki bi jo zlorabili za oblast.

V sedanjem času pa Alice kot prostovoljka sodeluje pri arheoloških izkopavanjih v Pirenejih in med raziskovanjem odročne gorske jame naključno naleti na prstan z motivom labirinta. Ko ji začnejo streči po življenju, Alice hitro ugotovi, da prstan skriva veliko več kot le zgodovinsko vrednost.

Kate Mosse je ustvarila izjemno dinamičen in napet roman, ki spretno krmari med krutim, a fascinantnim srednjim vekom ter sodobnim trilerjem v slogu Da Vincijeve šifre. Avtoričino večletno terensko raziskovanje se močno pozna v bogatih opisih okcitanske kulture, zdravilnih zelišč, srednjeveškega vojskovanja in verske mistike.

Labirint je idealno branje za vse, ki obožujejo napete zgodovinske uganke, starodavne šifre, močne ženske like in zgodbe, ki jih poganja ljubezen.

Pustolovščina, ki jo boste začeli pogrešati že pred zadnjo stranjo.

Prekletstvo krvi in kamna

Po napetem zaključku prvega dela Usoda gneva in ognja se Romeria znajde pred še težjimi preizkušnjami. Resnica o njenem izvoru, skrivnostni moči in njeni vlogi v usodi kraljestev začne dobivati jasnejše obrise, hkrati pa razkritja porajajo nova vprašanja. Politična zavezništva se majejo, stare zamere znova privrejo na dan, vse večjo moč pa dobivajo tudi sile, ki želijo izkoristiti starodavno magijo za svoje cilje.

Romeria in kralj Zander sta prisiljena sodelovati kljub številnim dvomom in skrivnostim, ki ju še vedno ločujejo. Njun odnos se poglablja, vendar ga nenehno preizkušajo izdaje, težke odločitve in odgovornost do ljudi, ki so odvisni od njunih dejanj. Medtem ko se meje med prijatelji in sovražniki vse bolj brišejo, postaja jasno, da bo boj za prihodnost kraljestev zahteval veliko žrtev, tudi osebnih.

K. A. Tucker v drugem delu serije razširi fantazijski svet, predstavi nova ljudstva, zgodovinske povezave in mitološko ozadje ter spretno prepleta akcijo, romantiko in politične spletke. Zgodba je bolj kompleksna kot v prvem delu, saj se manj opira na uvajanje sveta in več prostora nameni razvoju likov, njihovim medsebojnim odnosom in razkrivanju skrivnosti, ki so bile nakazane že v prvem delu.

Prekletstvo krvi in kamna uspešno nadaljuje serijo Usoda in plamen. Bralce bo pritegnil z napetim dogajanjem, nepričakovanimi preobrati ter čustveno dozorelimi junaki, hkrati pa pripravi tudi teren za še večje spopade, ki sledijo v naslednjih delih.

K. A. Tucker je priljubljena kanadska pisateljica, ki je zaslovela s sodobnimi romancami in kriminalkami, s tetralogijo Fate & Flame pa se je podala tudi v fantazijske vode.