skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Mladi odrasli (18–29 let)

Sol, ovce in kamenje

Čeprav je Magdalena Platzová češka avtorica, nas bodo kar tri zgodbe od štirih v tej zbirki presenetljivo preselile ob Jadransko morje, na hrvaške otoke in med njihove prebivalce.

Tja nas bo avtorica premaknila na različne načine: skozi življenjsko zgodbo starejše ženske (zgodba Veronika), spremljanja enega poletja družine, ki oddaja sobe nemški družini, stalni stranki (Sezona na otoku) ali skozi pogled mladega češkega para, ki kupi hišo na otoku (Sol, ovce in kamenje). Avtorica spretno osvetljuje posebnosti medosebnih odnosov, družinskih dinamik, družbenih vlog spolov, drobne osebne zanimivosti otočanov, običajev, drobnih vsakdanjih navad, ki se s pogledom tujca lahko zdijo še bolj bizarne. S tem največkrat ustvari humorno in zanimivo literarno pripoved, ki je tudi dovolj uravnotežena z nenavadnostmi češkega mladega para in zgodbo, ki se dogaja na Češkem (a se tudi v njej pojavijo prebivalci nekdanje Jugoslavije), v kateri razkriva ozadja zvezdniških ambicij in “filmske” industrije (Vse kulture imajo svoj vrhunec).

Platzová je natančna opazovalka, ki zelo živo in s številnimi detajli ustvarja okolje, kamor postavlja svoje literarne osebe. V zgodbah se srečujejo različne kulture, literarni ljudje s hrvaške celine in z otokov, turisti in druge stranske osebe z različnih družbenih slojev. Tudi časovno avtorica ne ostaja samo v pripovedni sočasnosti, pač pa seže tudi v preteklost in zgodbe obogati z zgodovinskimi drobci. Ob tem razbija romantične predstave o sanjskem življenju na otokih. Njeni osrednji ali stranski literarni liki so pogosto ubesedeni v obdobju izgube iluzij, grenkega spoznanja ali razočaranja, večkrat si čisto človeško zatiskajo oči pred razkorakom med življenjskimi željami in tem, kar dejansko živijo ali pa se znajdejo pred nerešenimi ali v skladu s tradicijo globoko potlačenimi vsakdanjimi osebnimi zadregami in nepriznanim nezadovoljstvom. Dragocen je zapis številnih zanimivosti iz preteklega vsakdanjega življenja, ki jih je avtorica z literarno obdelavo iztrgala pozabi.

Vse to ustvarja pestro, raznoliko, zanimivo, mestoma s (samo)ironijo in humorjem začinjeno zbirko, ki je lahko prijetna tudi širšemu krogu bralcev. Knjiga je primerna tudi za tiste, ki lastno branje radi uglasijo z letnim časom in kraji, ki so v teh obdobjih najbolj popularni. V tem smislu je to tudi poletna knjiga, ob kateri zlahka pritrdimo prevajalki in avtorici spremnega besedila na zavihkih knjige Nives Vidrih, ki zapiše: zdi se, kakor da je [Platzová] zapisala, kar je slišala, da ne gre za njeno avtorsko domišljijo in fabulacijo, temveč za resnične dogodke in konkretne ljudi.

Zmaji, ki ne letijo

Hrvaška pisateljica, pesnica, prevajalka in dramaturginja Ivana Šojat je svoj mladinski roman Zmaji, ki ne letijo napisala na podlagi resničnih dogodkov, ki so pred leti šokirali hrvaško javnost. Zgodba sledi najstniku Marijanu, ki s svojima najboljšima prijateljema Cikijem in Dabo rad “spušča zmaje”, kar je kodno ime za uživanje sintetične droge, ki se nahaja v osvežilcih zraka. Nekega večera se njihova zabava skoraj spremeni v tragedijo, saj Marijan zaradi prevelikega omerka izgubi zavest, Ciki in Dabo pa ga panično pustita ležati na ulici. Pred smrtjo ga reši naključni mimoidoči, ki pravočasno pokliče reševalce, ti pa Marijana odpeljejo na psihiatrično kliniko, kjer spozna prijetnega in potrpežljivega psihologa Roberta. Nekaj dni kasneje kliniko obišče Marijanova čustveno nestabilna mama, ki zahteva, da sina izpustijo, saj je prepričana, da ga lahko sama “spravi v red”. Toda kmalu se izkaže, da Marijana čaka dolga in naporna pot do ozdravitve…

Zmaji, ki ne letijo je zgodba, ki iskreno in brez olepševanja opisuje težavno odraščanje najstnikov, ki so se prisiljeni soočiti s svojimi najglobjimi čustvi, premagati notranje demone in najti prostor, v katerem se počutijo sprejete.

Beneško pokopališče

Zgodovinski pustolovski triler, kot ga opredeljuje avtor, nas popelje v prelomno in skrivnostno 18. stoletje, v čas, ko so v Benetkah ustvarjali neponovljivi geniji, kot so Antonio Vivaldi, Carlo Goldoni in Giambattista Tiepolo, mesto pa je že neustavljivo drselo proti svojemu neizbežnemu zatonu. Osrednji protagonist te zgodbe je slavni slikar Antonio Canal, znan kot Canaletto, ki s svojimi osupljivimi, natančnimi vedutami beleži resnično podobo Benetk.

Knjiga je izjemno intrigantna prav zaradi nenehnega soočanja dveh povsem nasprotujočih sil: na eni strani spremljamo bleščečo umetnost, gledališče in prefinjeno mestno elito, na drugi strani pa mračno realnost z brutalnimi umori mladih deklic, razuzdanostjo, političnimi spletkami oligarhične oblasti in epidemijo črnih koz, ki vztrajno redči prebivalstvo ter nastrojenost do judov. Knjiga je izjemno berljiva in besedilno bogata, saj se zgodovina v njej ne občuti kot suhoparno ozadje, temveč kot živ, utripajoč organizem. Canaletto v romanu ne nastopa kot vsemogočni preiskovalec, ampak kot ranljiv človek, ki ga v odkrivanje resnice sili predvsem goli preživetveni nagon in ljubezen.

Matteo Strukul je uveljavljen italijanski pisec uspešnic, novinar, doktor pravnih znanosti in docent za scenaristiko v Rimu. Za svoje zgodovinske romane je prejel prestižno nagrado Bancarella, s katero so se v preteklosti ovenčali velikani, kot so Ernest Hemingway, Boris Pasternak in Ken Follett, z novim delom pa znova potrjuje status mojstra atmosferskih, napetih zgodb.

Objokovalka

Camilla Läckberg v Objokovalki ponovno združi kriminalno preiskavo z natančnim vpogledom v odnose, skrivnosti in travme majhne obmorske skupnosti v Fjällbacki. Patrik Hedström in njegovi sodelavci se tokrat soočijo s primerom, ki sega tri desetletja v preteklost, ko je izginila srednješolka Sofia Rudberg. Njeno izginotje je pretreslo Fjällbacko in strah je zaznamoval idilično skupnost na zahodni obali. Zdaj policija nenadoma naleti na grozljivo odkritje. Slednje odpre staro rano in kmalu postane jasno, da resnica še zdaleč ni pokopana.

V preiskavo se tudi tokrat vplete pisateljica Erica Falck, ki s svojo vztrajnostjo in občutkom za podrobnosti občutno prispeva k razrešitvi primera.

Avtorica spretno prepleta dogajanje iz preteklosti in sedanjosti ter postopoma razkriva, kako lahko zamolčane skrivnosti in nerešeni konflikti odločilno zaznamujejo življenja posameznikov in celotne skupnosti.

Roman odlikujejo premišljeno stopnjevanje napetosti, večplastni liki in značilno nordijsko vzdušje, v katerem se pod mirno površino vsakdanjega življenja skrivajo temačne zgodbe. Läckberg ostaja zvesta svojemu prepoznavnemu slogu: kriminalna uganka ni le iskanje storilca, temveč tudi raziskovanje človeških odnosov, krivde, maščevanja in posledic preteklih dejanj.

Knjiga bo najbolj pritegnila ljubitelje skandinavskih kriminalk, zlasti bralce, ki spremljajo serijo o Eriki Falck in Patriku Hedströmu, ponuja pa ponuja dovolj samostojne zgodbe, ki bo pritegnila tudi nove bralce. Gre za napet, atmosferičen kriminalni roman, ki do zadnjih strani ohranja negotovost in postavlja vprašanje, kako dolgo je mogoče skrivati resnico.

Objokovalka je dvanajsta knjiga serije o Fjällbacki, pred njo so izšle Ledena princesa, Pridigar, Kamnosek, Tujka, Neznanka, Morska deklica, Čuvaj svetilnika, Angel smrti, Krotilec levov, Čarovnica in Kukavičje jajce.

Pesem ledu in ognja. Knj. 2, Spopad kraljev

Smrt zimiškega gospoda Eddarda Starka je povod za revolucijo po celem Zahodnem. Njegov prvorojeni sin Robb se razglasi za Kralja na Severu, brata pokojnega kralja Roberta pa se oba potegujeta za naziv bratovega naslednika. Ob sebi zbirata vojske, tako posvetne kot duhovne, a kaj, ko na prestolu v Rdeči trdnjavi sedi kruti mladenič Joffrey. Medtem, ko se slednji zabava z mučenjem svoje zaročenke in podložnikov, pa v ozadju spletkarita njegova mama Cersei in zviti stric, pritlikavec Tyrion.

Mir ni več možen, kaj pa preživetje? In ko je zadji udarec zadan, ali to zares kaj pomeni? Ali pa se pravi sovražnik sploh še ni prikazal?

Napeto nadaljevanje epske zgodbe, ki že nakazuje, da nobenemu liku ne bo prizaneseno…

Leta 1948 rojen ameriški pisatelj George R. R. Martin je s sago Pesem ledu in ognja požel globalni uspeh in se v literarno izročilo zapisal kot eden glavnih predstavnikov fantazijske literature. Leta 2011 se je na HBO začela predvajati istoimenska serija, ki je kultne like s strani preslikala na platno.

Stolp svitanja

Stolp svitanja je šesta knjiga priljubljene fantazijske serije Sarah J. Maas.

Po bitki v Riftholdu se Chaol Westfall in Nesryn Faliq odpravita na Južno celino, v cvetoče mesto Anitka, kjer morata poiskati nove vojne zaveznike na kaganovem dvoru. Kaganova mogočna, strahospoštovanje vzbujajoča vojska je namreč zadnje upanje za Erileo na Severni celini, ki jo neuklonljiva kraljica Terrasna Aelin Galathynius in adarlanški kralj Dorian skušata obvarovati pred napadom temnih sil iz zloglasnega Moratha.

Hkrati Chaol v slovitem zdravilskem stolpu Torre Cesme išče možnost, da bi ozdravil svoje telo, ponovno shodil in se soočil z ranami iz preteklosti. Zdravljenje mladega lorda (nerada) prevzame Yrene Towers, ki je kot otrok na Severni celini doživela vse preveč grozot, delno odgovornost zanje pa pripisuje tudi poškodovanemu nekdanjemu poveljniku. Toda kmalu ugotovi, da lord Westfall ni tako enoplasten, kot se ji sprva zdi, in da se tudi v njem skrivajo temne sence preteklosti, ki jih bosta morala pregnati skupaj. Skupaj počasi spoznavata tudi, da pravo zdravljenje ni le telesno, temveč tudi notranje.

Knjiga razširi svet Steklenega prestola, predstavi novo kraljestvo, nevarne politične spletke in skrivnosti, ki bi lahko odločile usodo sveta. Je zgodba o zdravljenju, odpuščanju, pogumu in novih zavezništvih pred velikim zaključnim spopadom.

Stolp svitanja je šesta v seriji sedmih knjig, prevedenih v slovenščino (za Steklenim prestolom, Polnočno krono,  Dedinjo ognja, Kraljico senc in Imperijem viharjev) – sledi ji še Kraljestvo pepela. Obstaja pa tudi (še neprevedena) predzgodba z naslovom The Assassin’s Blade, ki združuje pet novel o Celaeninem življenju pred dogodki v Steklenem prestolu in bralcem ponudi vpogled v njeno preteklost ter razloge za njene odločitve in dejanja. Slednjo lahko berete pred Steklenim prestolom ali po Polnočni kroni.

Peti in šesti del serije Stekleni prestol – Imperij viharjev in Stolp svitanja – se lahko bereta tudi tandemsko, saj se zgodbi časovno prepletata in ponujata širši pogled na dogajanje. Takšen način branja je posebna in čudovita izkušnja, ki še bolj poudari napetosti in razsežnosti sveta Sarah J. Maas. Bralca popelje skozi dve vzporedni zgodbi, polni velikih razkritji, bitk in čustvenih preobratov, ki se na koncu povežeta v še bolj mogočno celoto.

Imperij viharjev

Imperij viharjev je peta knjiga priljubljene fantazijske serije Sarah J. Maas.

Za Aelin Galathynius se je dolga pot do kraljevine šele začela, saj je na obzorju vseobsegajoča  in neizogibna vojna, ki bo določila usodo kraljestev. Prisege zvestobe se lomijo in prodajajo, prijateljstva se menjajo in tisti, ki posedujejo magijo, ne shajajo dobro s tistimi, ki je ne.

Z zapriseženim vilinskim princem Rowanom ob strani in odločenostjo, da bo rešila svoje ljudstvo, bo Aelin morala črpati moč globoko iz sebe, da bo lahko rešila ljudi, ki jih ima rada. Toda ko se pošasti prikažejo iz strahot preteklosti in temne sile začnejo zase terjati njen svet, je edina možnost za rešitev v obupanem iskanju rešitev, s katerim pa se lahko konča vse, kar ji je drago.

V dih jemajočem epskem petem delu svetovno uspešne serije Stekleni prestol bo morala Aelin izbrati, kaj – in koga – bo žrtvovala, če bo želela preprečiti propad kraljestva. z več velikimi razkritji, bitkami in čustvenimi preobrati.

Imperij viharjev je peta v seriji sedmih knjig, prevedenih v slovenščino (za Steklenim prestolom, Polnočno krono,  Dedinjo ognja in Kraljico senc) – sledita ji še Stolp svitanja in Kraljestvo pepela. Obstaja pa tudi (še neprevedena) predzgodba z naslovom The Assassin’s Blade, ki združuje pet novel o Celaeninem življenju pred dogodki v Steklenem prestolu in bralcem ponudi vpogled v njeno preteklost ter razloge za njene odločitve in dejanja. Slednjo lahko berete pred Steklenim prestolom ali po Polnočni kroni.

Peti in šesti del serije Stekleni prestol – Imperij viharjev in Stolp svitanja – se lahko bereta tudi tandemsko, saj se zgodbi časovno prepletata in ponujata širši pogled na dogajanje. Takšen način branja je posebna in čudovita izkušnja, ki še bolj poudari napetosti in razsežnosti sveta Sarah J. Maas. Bralca popelje skozi dve vzporedni zgodbi, polni velikih razkritji, bitk in čustvenih preobratov, ki se na koncu povežeta v še bolj mogočno celoto.

Dedinja ognja

Dedinja ognja je tretja knjiga priljubljene fantazijske serije Sarah J. Maas.

Po težkih preizkušnjah in izgubah se Celaena Sardothien odpravi v novo deželo, kjer se mora soočiti s svojo bolečo preteklostjo, skritimi resnicami o sebi in močmi, ki jih je dolgo skrivala. Medtem ko se okoli nje zbirajo nevarne sile, se mora naučiti obvladovati svojo moč, premagati lastne strahove in sprejeti usodo, ki jo čaka.

Na eni strani se zbirajo zloglasne čarovnice Železnozobe, ki jih je privabil adarlanški kralj, z dresiranimi letečimi zmaji – viverni, s katerimi naj bi se borile v njegovo korist. Na drugi strani so nestvori, prav tako kralju na uslugo, smrtno nevarni in neuničljivi. In tu je še zlobna kraljica Maeve, Celaenina teta, ki skriva svoje načrte … Le kako jim bo Celaena, kraljica brez prestola, kos? Sovražnik, prijatelj ali celo ljubimec, tega Celaena še ne ve, toda nesmrtni Rowan, ki ne varčuje z magičnimi močmi, ko se zadeve zaostrijo, ji bo stal ob strani. Do konca, naj bo to v večni temi ali novem kraljestvu.

Knjiga prikazuje veliko preobrazbo glavne junakinje – od osamljene morilke do osebe, ki začenja sprejemati svojo pravo identiteto in vlogo v prihajajočem boju. V zgodbo se vključijo tudi novi pomembni liki, širijo se meje sveta in pripravljajo temelji za velike spopade, ki sledijo.

Dedinja ognja je tretja v seriji sedmih knjig (za Steklenim prestolom in Polnočno krono) – sledijo ji še Kraljica senc, Imperij viharjev, Stolp svitanja in Kraljestvo pepela, prevedenih v slovenščino. Obstaja pa tudi (še neprevedena) predzgodba z naslovom The Assassin’s Blade, ki združuje pet novel o Celaeninem življenju pred dogodki v Steklenem prestolu in bralcem ponudi vpogled v njeno preteklost ter razloge za njene odločitve in dejanja. Slednjo lahko berete pred Steklenim prestolom ali po Polnočni kroni.

Kraljica senc

Kraljica senc je četrta knjiga priljubljene fantazijske serije Sarah J. Maas.

Epsko popotovanje Cealene Srdothien se nadaljuje in doseže nepredstavljiv vrhunec, ki bi lahko zatresel temelje njenega sveta …

Celaena je izgubila vse, ki jih je imela rada. Toda zdaj se je končno vrnila v kraljestvo – da bi se maščevala, da bi rešila svojo nekdaj cvetočo kraljevino in se soočila s sencami iz lastne preteklosti … Vrnila se je kot Aelin Galathynius, izgubljena kraljica Terrasna. A preden bo lahko zahtevala zakoniti prestol nazaj, se bo morala boriti. In borila se bo za svojega bratranca Aediona, bojevnika, ki je zanjo pripravljen umreti. Borila se bo za prijatelja, princa Doriana, ki je žrtev nezaslišanega ujetništva. Borila se bo za svoje ljudstvo, ki ga je zasužnjil kruti kralj, ljudstvo, ki čaka na zmagoslavno vrnitev svoje kraljice. V tem boju ima zveste pomočnike, toda sovražnikov je še več. Veliko več. In prihajajo vedno novi, še močnejši, še silovitejši, še bolj strašni.

Kraljica senc je četrta v seriji sedmih knjig (za Steklenim prestolom, Polnočno krono in Dedinjo ognja) – sledijo ji še Imperij viharjev, Stolp svitanja in Kraljestvo pepela, prevedenih v slovenščino. Obstaja pa tudi (še neprevedena) predzgodba z naslovom The Assassin’s Blade, ki združuje pet novel o Celaeninem življenju pred dogodki v Steklenem prestolu in bralcem ponudi vpogled v njeno preteklost ter razloge za njene odločitve in dejanja. Slednjo lahko berete pred Steklenim prestolom ali po Polnočni kroni.

Problem treh teles : sled Zemljine preteklosti 1

Problem treh teles je prvi del nagrajene trilogije, ki navdušuje ljubitelje znanstvenofantastičnega žanra po vsem svetu. Zgodba se prične v času kulturne revolucije na Kitajski. V obdobju blaznosti, v katerem je predsednik Mao Cetung s krutimi ukrepi utrjeval svojo oblast in iz družbe odstranjeval vse “moteče” elemente.

Medtem ko Mao preko trpljenja milijonov sega po statusu božanstva, se življenje Ye Wenjie, obetavne študentke astrofizike, prelomi.  Podivjana tolpa na javnem obračunu obsodi in ubije njenega očeta, profesorja fizike, ker je poučeval “revolucionarno” zahodno znanost. Ye Wenjie zaradi protirevolucionarnih zločinov pošljejo v delovno taborišče, ki leži na prostranstvih stepnega pogorja Velikega Hingana. Zaradi njenega izjemnega strokovnega znanja ji ponudijo delo v skrivni vojaški raziskovalni bazi, v kateri se skupaj z ostalimi znanstveniki ukvarja z iskanjem nezemeljskega življenja.

Osrednji element romana ni le grožnja, ki preti iz vesolja, ampak zlasti razočaranje nad človeštvom. Zaradi grozot, ki jim je bila priča, Ye Wenjie namreč ne vidi izhoda iz globokega moralnega propada, v katerem se je znašlo človeštvo. Zato sprejme usodno odločitev. Brez upanja na odgovor pošlje signal v galaktična prostranstva. Toda njen klic ni preslišan in desetletja kasneje se mora človeštvo soočiti s posledicami.

Liu Cixin odlično preplete znanstvenofantastično tematiko s pretresljivimi usodami literarnih junakov. Delo ni tipična zgodba o nezemljanih in oddaljenih planetih, temveč govori predvsem o nas samih. O človeški naravi in preživetju, o odnosu do sočloveka, do “našega” planeta in  narave. O civilizaciji, ki je sama odprla vrata svojemu uničenju.