skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Mladi odrasli (18–29 let)

Naši komadi : 111 slovenskih pesmi za bolj ali manj mlade in skoraj vse druge

Naši komadi so raznolika in živahna antologija 111 slovenskih pesmi 111 pesnic in pesnikov, namenjena »bolj ali manj mladim in skoraj vsem drugim«. V njej se srečujejo različne pesniške generacije, poetike, razpoloženja in pogledi na svet. Nekatere pesmi so dobro znane in jih morda znamo na pamet, druge bodo prijetno odkritje tudi za poznavalce slovenske poezije.

Izbor Andreja Ilca sega od igrivih, duhovitih in nekoliko nagajivih pesmi do ljubezenskih, nežnih, razmišljujočih in resnejših. Pesniki in pesnice pišejo o ljubezni, odraščanju, vsakdanjem življenju, jeziku, odnosih, svetu okoli nas in o vprašanjih, ki so blizu mladim – po srcu ali starosti. Prav raznolikost je ena največjih posebnosti knjige: poezija tu ni predstavljena kot nekaj oddaljenega ali težko razumljivega, ampak kot nekaj živega, neposrednega in dostopnega.

Naši komadi so zato knjiga za naključno prebiranje in odpiranje, obvezno pa za branje na glas. Vsaka pesem je majhen samostojen svet, skupaj pa ustvarjajo pisan zemljevid slovenske poezije – tak, po katerem se lahko sprehodi vsak bralec in na njem poišče svoje najljubše »komade«.

Za vse, ki bi radi posegli po podobnih izborih poezije, priporočam tudi ostale naslove, ki so izšli v tej posebni “pesniški seriji”: Komadi: 111 pesmi za bolj ali manj odrasle (2004), Drugi komadi: 111 pesmi za mlade in vse druge (2006) in Nezbrani komadi: 222 pesmi za bolj ali manj odrasle (2020) Izbor pesmi, ki so vključene v zbirke je opravil Andrej Ilc. Ilc izbor označuje za kompilacijo in ne klasično antologijo; izbor je precej oseben in namenjen tudi bralcem, ki sicer niso veliki ljubitelji poezije.

Brat, če mi nismo družina, kdo je

Brat, če mi nismo družina, kdo je je prvenec Oliverja Lovrenskega, ki je roman napisal pri svojih devetnajstih letih. V norveškem izvirniku je izšel leta 2023.

Zgodba spremlja štiri najstnike, ki se na obrobju Osla gibljejo med drogami, zabavami in pretepi. Roman je napisan v razdrobljenem, dnevniškem slogu, ki bralca potegne v svet mladih, zaznamovanem z nasiljem, drogami in nenehnim iskanjem pripadnosti.
V središču zgodbe je močna vez med štirimi prijatelji, ki se v boju za preživetje opirajo drug na drugega. Njihovo prijateljstvo je zanje zatočišče, hkrati pa tudi vir nepremišljenosti pri odločitvah, ki jih sprejemajo. Prav zato roman ves čas odpira vprašanje ali jih prijateljstvo rešuje pred še večjim propadom ali jih vodi v pogubo.

Roman je napisan v pogovornem jeziku, ki vsebuje veliko uličnega slenga. Poglavja so kratka in brez običajne rabe velikih začetnic ter ločil, zato delujejo kot posamezni odlomki iz življenja glavnih oseb. Tak način pisanja zgodbo približa načinu razmišljanja glavnih oseb in predstavi življenje mladih na ulici.

Oliver Lovrenski je s svojim romanom požel veliko pohval kritikov. Kot najmlajši avtor doslej je prejel nagrado Bokhandlerprisen in umetniško nagrado mesta Oslo.

Igra z ognjem : roman

Slovenska vojska ima novo “moč”; Ekipa 2 je majhna elitna skupina, ki je ob pomoči znanstvenikov razvila nadnaravne sposobnosti, katere članov omogočajo izvajanje številnih misij, za katere širša javnost ne ve oz. je celo bolje, da ne ve. Atentati, naročeni umori, podtalni napadi na sovražnikovo ozemlje, tvegane reševalne akcije… zaradi posebnih “talentov” je omenjenim vojakom dovoljeno vse, kar pa pričakovano pusti posledice na njihovem bolj ali manj razsutem zasebnem življenju. Eden od njih je tudi Rem, ki sicer ubogljivo izvaja naročene misije, vendar pa ima zanje vse šibkejši želodec; navkljub mladosti je utrujen, osamljen in depresiven, svojo žalost pa skuša potlačiti s padcem v kronični alkoholizem. Potem pa se zgodi nekaj nepričakovanega; ob pomoči prijatelja in sostanovalca Mihe se Rem začne zavedati težke cene svoje svobode, ki v resnici to sploh ni, zato vse pogosteje razmišlja o pobegu. Toda kako lahko ubežati svetu, ki to prepoveduje, zamera nadrejenim pa nosi visoko ceno, ki te lahko stane življenja?

Igra z ognjem je napet znanstveno fantastični triler pisateljice in velike ljubiteljice knjig Polone Grahek, postavljen v hladno militaristično okolje, kjer ni prostora za človečnost in slabo vest, razumna odločitev pa ni nujno najbolj pametna in ne pelje do odrešitve.

Ujeta duša mladega fanta : na poti proti soncu

Osebna, ranljiva in odkrita izpoved, posvečena avtorjevemu najboljšemu prijatelju na drugi strani mavrice. Skozi iskreno retrospektivo se avtor neustrašno dotika iskanja lastne identitete, spolne usmerjenosti, odnosa do telesa ter soočanja z nenadno izgubo in samoto ter iskanja življenjskega smisla v stiski odraščanja. Zgodba ne ponuja olepšane resničnosti, temveč bralca vodi skozi padce, strahove in nadrealistične ter mistične trenutke, v katerih vsakdo najde delček lastnih čustvenih stisk in hrepenenj, kar pripiše lastni veri.

Vero osmisli po svoje in jo spozna skozi  pretakanje energije, medsebojnih stikih in nevidnem varuhu, ki ga obvaruje pred najhujšim. Spoznanje mu pomaga, da bolečino preobrazi v pogonsko silo za ustvarjanje in zorenje, spolnost pa v most med telesom, dušo in sočlovekom.

Gorazd Bavdaž je po rodu iz Kanala ob Soči, zadnja leta pa živi in ustvarja na Dunaju. Šolal se je na novogoriški gimnaziji ter nato magistriral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, del študijskih izkušenj pa je pridobil tudi v Franciji. Čeprav poklicno deluje v poslovnem in korporativnem okolju, ga močno privlači umetnost. Kot pisatelj in slikar se poglablja v človekov notranji svet, duhovnost in čustva, kar potrjuje tudi z dotičnim romanom.

Na vseh štirih

Petinštiridesetletna pripovedovalka romana se odloči, da bo velik službeni ček uporabila za obisk New Yorka, kamor se bo iz drugega dela države pripeljala sama z avtom. A ko se po dvajsetih minutah vožnje v majhnem mestu ustavi na bencinski črpalki, se zgodi nekaj, zaradi česar se v mestu odloči ostati še tri cele tedne. Denar porabi za prenovo sobe v zanikrnem motelu, kjer raziskuje meje svoje spolne svobode. Ko pa se mora vrniti nazaj v resnično življenje, v katerem jo pričakujeta njen mož in dete, se zdi, da to od nje terja napor, ki ga ne premore. Pred njo se postavi veliko vprašanje: Ali se definicija družinskega življenja lahko razširi do te mere, da vključuje tudi popolno žensko avtonomijo?

Fluidna spolnost, padec estrogena, ljubezen in skrb do otroka – pripovedovalkino življenje združuje vse. Roman tako izriše ganljiv portret ženskega življenja, ki je vedno več od tega, kar je o njem dovoljeno povedati.

Miranda July (1974) je ameriška pisateljica in umetnica. Za roman Na vseh štirih je bila deležna več nominacij za elitne nagrade, po mnenju medijev  Guardian in New York Times pa gre za knjigo leta 2024. Po knjižni predlogi se trenutno snema televizijska serija.

Analiza umora

Analiza umora je izjemno napet pravniški triler, prvenec angleške avtorice Jo Murray, ki je, preden se je posvetila pisanju, delala kot odvetnica za kazensko pravo.

Umorjen je spoštovan sodnik, obtoženec Jack pa noče spregovoriti. Kot njegovo zagovornico v ugledni londonski odvetniški pisarni postavijo mlado, neizkušeno Leilo, ki še sama pri sebi komaj verjame, da je v resnici zadolžena za ta primer, njen prvi primer umora. Vendar obtoženec vztraja, da hoče samo njo in nikogar drugega. Ker se brani z molkom, mora Leila dobro premisliti, kaj bo sploh povedala porotnikom. Nasproti pa ji kot tožilec, ironično, stoji njen bivši mentor in njen – mož.

Pravniški triler je izjemno napet, poglavja so kratka, a se vsako konča tako, da branje težko odložiš. Zgodba je zasnovana mojstrsko, polna je psiholoških igric, skrivnosti, laži, zalezovanja in nepričakovanih obratov. Knjiga obravnava tudi nekatere težje teme, kot so spolne zlorabe, nezvestoba in spolna diskriminacija na delovnem mestu.

Napetost med liki je otipljiva, sploh med skrivnostno pričo X in Leilo, ob branju pa imaš venomer občutek negotovosti, kdo se pretvarja in komu lahko zares verjameš. Ritem zgodbi narekujejo preobrati, ki se vrstijo drug za drugim, prinašajo pa kaos in dramo, ki se jima je težko upreti. Avtorica zna ohraniti napetost, k temu pa pripomoreta tudi izbrušen slog in brezhiben prevod v slovenski jezik.

Knjiga pred začetkom razloži nekatere sodne izraze, poglavja pa so napisana z vidika posameznih likov, da dajo občutek, kot da sediš v sodni dvorani in sodni proces spremljaš v živo. Všeč bo vsem ljubiteljem žanra, nekdanja škotska premierka Nicola Sturgeon pa ji je napovedala velikanski uspeh. Knjižne pravice so prodali že v 14 držav, TV-pravice pa so bile odkupljene že pred izidom knjige.

 

 

Antifa cona

Neimenovano obmejno mesto. Lokalno prebivalstvo je še vedno obremenjeno s temačno polpreteklo zgodovino, zaznamovano z ideološkimi obračunavanji med zmagovalci in poraženci, heroji in izdajalci ter lažjo in resnico. Starejše generacije še vedno odkrivajo trupla iz bližnjih fojb in premleva zgodovinska dejstva na način, ki jim najbolj ustreza, mladi pa so prepuščeni zabavam v t.i. antifa coni, kjer je boj zoper frašizem zgolj modna muha, uporniški najstniki pa z drogami, alkoholom in zabavami bežijo pred negotovo prihodnostjo. Ina se nekega petkovega večera odloči izgubiti nedolžnost s simpatičnim Perom, vendar pri tem odkrije nekaj grozljivega; truplo neznanega mladeniča, ki leži na dnu kraške jame. Je šlo za nesrečo ali umor? Policijski inšpektor Suban je prepričan, da je fant bil umorjen, glavni osumljenci pa so pripadniki antifa cone, ki na zaslišanjih ohranjajo popolnoma ravnodušno in neprizadeto držo. Za piko na i pa je tu še t.i. komisija za resnico, ki si prizadeva, da bi z izkopavanji trupel v fojbah uspeli doseči famozno spravo, kar pa se zdi povsem utopična ideja.

Antifa cona pisateljice Erice Johnson Debeljak se odvija kot napeta skrivnostna kriminalka o iskanju morilca, vendar pa se pod navidez klišejskim zapletom skriva poglobljena kritika sodobne družbe, ki se utaplja v ideoloških konfliktih, potlačenih zamerah in večnem medgeneracijskem razkolu. Johnson Debeljakova preseže okvirje klasične detektivke, saj ji umor služi kot temelj, na katerem zgradi enako pretresljivo kot tudi duhovito refleksijo odtujenosti, identitete, pomanjkanje perspektive, mladostniške zagnanosti in slovenske večne obremenjenosti s tem, kaj je bilo, ne da bi se kdo uspel vprašati, kaj nas še čaka.

Hudič Trbovlje trese : grozljive zgodbe iz osrčja Zasavja

Zbirka Hudič Trbovlje trese bralca preko petnajstih srhljivih kratkih zgodb popelje v onesnažene, nekoč industrijske, Trbovlje, kjer nič ni tako, kot se zdi ali pa tako, kot bi moralo biti. Ljudje izginjajo, celo mesto smrdi, pokopališča dihajo, odvisniki umirajo, spomin na rudarske čase pa živi naprej …

Kdo je torej hudič za vsem? Gre za nadnaravno bitje nečloveških dimenzij, ki obseda dobronamerne prebivalce? Ali pa lahko iz globin človeške duše temo privabi nekaj drugega, popolnoma človeškega, nekaj, kar sumljivo spominja na slab socialni sistem v sistemu kapitalizma …  Je v mestu, zaznamovanem z revščino, brezposelnostjo in odvisnostmi ljubezen še mogoča? So odnosi še lahko zdravi, nameni pa čisti? Je vsakdanje življenje še vredno živeti? Ali bo vse skupaj vzel hudič?

Vid Šteh (1984) je po poklicu knjižničar, zaposlen v Knjižnici Toneta Seliškarja. Je avtor pesniških zbirk Nepopolni konec sveta in Prelomnica in vesten vnašatelj novosi na portal Dobre knjige. Hudič Trbovlje trese je njegov prozni prvenec.

Blank

Avtobiografskega romana Blank ne odlikuje le brezkompromisna iskrenost, temveč tudi neverjetna zgodba. Njegov avtor je bosansko-hercegovski igralec, pisatelj, pilot in aktivist Feđa Štukan, ki je igral v številnih domačih in nekaterih hollywoodskih produkcijah.

Eden njegovih zgodnejših in najbolj živih spominov sega na letališče, na njegovo prvo potovanje z letalom. Temne pilotske kape, bleščeči čini, čudovite uniforme in uigrani gibi letališke posadke so ga namreč popolnoma očarali. V tistem trenutku se je odločil, da tudi sam želi biti pilot.

Iz poetične otroške kontemplacije nas Feđa izstreli naravnost na fronto vojne v nekdanji Jugoslaviji, ki jo je kot mlad ostrostrelec doživel v vsej njeni neusmiljenosti. Njegov slog pisanja je surov kot bojni jarki obleganega Sarajeva, v katerih se je soočil z ubijanjem, s smrtjo. To je v njem izzvalo globok odpor do vojne ideologije, verskega in nacionalnega fanatizma. Bralca neposredno in brez lepotičenja sooči z degradacijo okolja, v katerem je odraščal in z grozotami vojne, ki jim je bil priča.

Kot bi se znašli v enem od filmov Emirja Kusturice, polnem kaosa, tragike in divje balkanske energije, se zdijo Feđajevi zapisi skoraj preveč nenavadni, da bi šlo za biografijo. Njegova zgodba se vije od vojne fronte, psihiatrične bolnišnice, študija igre in sodelovanja s hollywoodskimi zvezdniki, odvisnosti in predoziranj, tihotapljenja in preprodaje drog, do kriminala vseh sort, lakote in brezdomstva …  Od pobega iz povojnega balkanskega kotla v Evropo do povratka v Sarajevo in razočaranostjo nad povojnim stanjem travmatizirane države, nemoralnostjo in korupcijo. Do časa, ko je postal eden najbolj glasnih kritikov vladajoče politike in verskih voditeljev, zaradi česar so ga mnogi izmed njih obravnavali kot državnega sovražnika številka ena.

Toda kljub vsemu je še vedno sanjal o letenju …

 

Srečni ljudje berejo in pijejo kavo

Roman s pomenljivim naslovom je po izidu postal ne samo francoska, temveč tudi mednarodna uspešnica. Začetek zgodbe je tragičen, saj se osrednja protagonistka znajde povsem na dnu, ko v prometni nesreči izgubi svoji dve ljubljeni in nenadomestljivi osebi, moža in hčerko. Povsem uničena in brez volje do življenja se nekega dne odloči za dramatično spremembo, selitev iz domačega Pariza v naključno izbrano vasico na Irskem. V povsem novem okolju se ji življenje kljub nihanjem razpoloženja prične spreminjati na bolje. Plast za plastjo ponovno odkriva sebe in hrabro premaguje ovire, ki ji stojijo na poti. Skozi temne oblake išče žarke upanja, ki slehernega bralca pogrejejo in dajo vedeti, da nikoli ni nič povsem izgubljeno, vedno znova se da priklicati tisti kanček upanja, ki tli v vsakemu od nas. Knjiga se prebere ne mah, saj je jezik, ki ga avtorica uporablja tekoč in pristen. Je odličen primer dela, ki bi lahko služil tudi pri tako imenovani biblioterapiji.