Provokativen roman, ki je izšel že leta 1968, je ob izidu dvignil precej prahu in marsikatero obrv. Če so ga nekateri kritiki videli kot osvoboditev od spolnih pa tudi družbenih norm in kot glas feminizma, so drugi omenjali mizoginijo, transfobijo, se zgražali nad vsebino in eksplicitnimi prizori ter ga označili za neokusno pornografijo. Gore Vidal je že z romanom Mesto in steber (1948) pokazal, da se ne boji provokativnih tem, z Myro Breckinridge, ki jo je menda napisal v pičlih nekaj tednih med bivanjem v Rimu, pa se je povsem osvobodil vsakršnih predsodkov.
Roman je kontroverzna in satirična pripoved, ki se ukvarja z vprašanji spolne identitete, feminizma in dekonstrukcije spolnih vlog, skozi satiro kritizira Hollywood in filmsko produkcijo, njene psevdointelektualce ter celotno ameriško družbo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Zgodbo pripoveduje Myra, ki pride v Hollywood, da bi si kot vdova Myrona Breckinridga pri njegovem stricu Bucku Lonerju izborila dediščino, ki naj bi ji pripadala po smrti moža. Buck obljubi, da ji bo ugodil in ji hkrati ponudi delo predavateljice na njegovi igralski akademiji. Medtem ko Myra poleg predavanj Drža in Vživljanje na skrivaj predava še o ženski prevladi, s katero želi reformirati Hollywood, se tudi sumničavi Buck loti raziskovanja resnice o domnevni vdovi njegovega nečaka. Ugotovi, da je Myra trans ženska, ki je bila pred operacijo spola – Myron. S pomočjo seksapila prične Myra manipulirati, zapeljuje, ponižuje in si na različne načine podreja mlade študente, saj želi kot ženska dokazati, da sta spolna vloga in identiteta zgolj družbena konstrukta, ki ju je mogoče dekonstruirati. Myra se sicer bori proti »tradicionalni moškosti v človeštvu«, a nato po spletu nesrečnih okoliščin spet postane Myron, se poroči z lepotico Mary-Ann in živi normalno zakonsko življenje.
Roman je doživel tudi ekranizacijo – film z Raquel Welch v glavni vlogi, ki je nastal dve leti po izidu in o katerem se je v spremni besedi razpisal Marcel Štefančič, je menda ena večjih katastrof holivudske produkcije. Med občinstvom je bil izjemno slabo sprejet, z njim pa je bil nezadovoljen tudi Gore Vidal.
Ne glede na to, kaj si o dotičnem delu mislimo danes (trash literatura?), se je zapisalo v zgodovino – roman je prvo literarno delo, v katerem glavni lik prestane medicinsko tranzicijo spola. Polemikam in zgroženosti ob izidu navkljub je knjiga postala svetovna uspešnica, bila prodana v dveh milijonih izvodov in se zapisala v literarno zgodovino, čemur navsezadnje pritrjuje tudi umestitev v zbirko Moderni klasiki.
in nato