skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Mladi odrasli (18–29 let)

Izvoljeni. Knj. 2, Pridi in poglej

Televizijska nadaljevanka Izvoljeni je postala svojevrsten fenomen, saj so ustvarjalci za pripoved o Jezusovem delovanju denar za snemanje zbirali kar s prošnjami za prostovoljne prispevke. Začetki so bili skromni, nato pa jih je presenetil odziv prvih gledalcev, ki so bili navdušeni nad videnim. Kmalu je nadaljevanka postala svetovna uspešnica, ki je navdušila milijone gledalcev. Po scenariju zanjo je priljubljen ameriški pisatelj Jerry Jenkins, oče režiserja  Izvoljenih Dallasa Jenkinsa, zgodbo prelil še v knjižno obliko. Pridi in poglej je druga knjiga v zbirki.

Začetek nas popelje najprej v leto 44. Jezusovi učenci se skupaj z njegovo materjo Marijo in drugimi svetimi ženami srečajo, da si podelijo zgodbe in osvežijo spomine na življenje z njim. Odločijo se, da jih bodo zapisali in ponesli v svet. Spominjajo se začetkov, ko je Jezus okrog zbiral učence, ki so se odzvali na njegovo povabil. Postaja čedalje bolj priljubljen učitelj in okrog sebe zbira številne množice.

Pisatelj zares spretno ubesedi, kako so se tudi učenci sami spraševali, kdo Jezus je v resnici. Čutili so, da gre za nekaj, kar jih presega. Obenem so jih težile povsem človeške napake – zamerljivost, nevoščljivost, nezaupanje, častihlepje, strah pred neznanim. Pred bralcem se vrstijo številni prizori iz Svetega pisma, ki so seveda napisani z veliko umetniške svobode. V sebi pa nosijo pristno svetopisemsko sporočilo. Nenadoma zgodovinske osebe, ki se zdijo tako zelo oddaljene, pred nami oživijo kot ljudje iz mesa in krvi. Tarejo jih podobne skrbi kot nas in imajo enaka hrepenenja, želje, upe. Med njimi pa gledamo podobo Maziljenca. Do vseh je enako spoštljiv, ljubeč potrpežljiv in milosten. In vsem prinaša isto sporočilo ljubezni, miru in pravice.

Čudovito branje, ki lahko nagovori prav vsakega.

Skoz pomladni dež bom šla : zbrane pesmi

Mila Kačič (1912–2000) se je rodila kot nezakonski otrok revni vzgojiteljici in premožnemu privatniku ter odraščala v reji pri zakoncema Kovačič. Bila je priznana igralka, najbolj poznana kot komedijantka, svojstven pečat je dala tudi slovenskemu filmu in televiziji. Svojo prvo pesem je napisala pri šestnajstih letih ter nato zrasla v čutečo tkalko besed, ki so rojevale poezijo v njenem srcu. Tone Pavček je o njeni poeziji zapisal: »Iz njenih pesmi žari žerjavica v telesu, trepeta ljubezen, ki je v vseh stvareh, ki se morajo iz ljubezni dati in iz ljubezni jemljejo, v sebi nosi gnezdo bolečine, zapuščenosti in grozo smrti, a, bolj kot to, jo čez vse zaznamuje mila otožnost zrenja na vse, kar je in ni minulo, kakor resnična pobožnost žene, ki sta ji pesem in življenje milost.«

Nova, prenovljena in razširjena izdaja njene zbrane poezije Skoz pomladni dež bom šla je v svojem bistvu še vedno subtilna in bogata. Prečudovita poezija, polna ljubezni, hrepenenja, (ne)moči, upanja, minevanja in življenja, je odsev njenega notranjega doživljanja, izpovedanega na čist in iskren način. V zbirki se prepletajo trije temeljni motivi: ljubezen do dragega moškega, senca smrti in materinstvo. Ti potujejo iz srca v srce. Intimno osebnoizpovedno zbirko dopolnjujejo iskriv spremni zapis Nataše Barbare Gračner, avtoričin življenjepis, osebna bibliografija, pregled njenih gledaliških vlog v gledališču, filmu in na televiziji ter seznam prejetih nagrad.

Živa tema Edgarja Kaosa

Tretji del sage o Edvardu Kaosu nosi naslov Živa tema Edgarja Kaosa. Po izgubi magije v Inkremateri, po ločitvi »prijateljev«, ki vsak odide svoji poti naproti in vseh drugih zapletih se razvijajo zgodbe glavnih junakov. Floria je postala kraljica vilinov po smrti staršev in prvič bo vstopila v zlati aarujski gozd, kraj kjer je nastala magija, kjer bo prejela svojo krono. Kvint se nahaja v Tjakinsku, kjer išče rešitev, kako pripeljati magijo nazaj. Arabela ostaja v lisičjem telesu, vendar jo nekaj kliče nazaj k ljudem. Edgarja v Pan Nome zaznamuje dvojnost, saj se je njegova duša ločila od telesa, hkrati pa je zapadel v odvisnost. Prisotnost črne magije pa mu tudi ne olajša življenja. Avtorica to dvojnost zaznamuje tudi s poimenovanjem, ko je »duh« ima ime Edgar, ko je pa »telo« je poimenovan Kaos. Ta dvojnost dodatno odpira vrata temi, ki je je vedno več. A ravno Edgar se bo moral soočiti s svojo dvojnostjo, svojo temo, da bo postal zopet cel, da bo zmaj Mora zopet povsem njegov in da se bo končno spoprijel z izzivi. Interakcija med Edgarjem »duhom« in Edgarjem »telesom« nas popelje v nove imaginarne svetove. Posebno vlogo igra tudi Iluminaria, prva nimfa, ki bi morala Edgarja ubiti, se pa srečuje in pogovarja z njegovo dušo. Le ona Edgarju lahko pomaga, da ga živa tema ne premaga. V ospredju je dvojnost Edgarja in vse težave, ki jih s svojo temo povzroča. Tekst poln zapletov, prevratov, bojev in predvsem teme.
Jezik avtorice ostaja bogat, polno je novih besed in skovank, ki popestrijo branje. V tem delu boste izvedeli kako se Edgar sestavi, poveže dušo in telo, kako premaga temo in predvsem, kdo je zaslužen, da se magija vrne v Inkremater.

Skrivna sestra

Ameriška avtorica Diane Chamberlain navdihuje z življenjskimi zgodbami, ki jih začini s kompleksnimi odnosi, mestoma neobičajnimi dogodki, razkrivanjem skrivnosti in življenjem samim. V romanu Skrivna sestra se znajdemo v družbi Riley, ki se po očetovi smrti po dvajsetih letih vrne v domači kraj. Z bratom sta podedovala očetovo hišo in kamp, nevede pa tudi veliko skrivnosti. V času njunega otroštva je njuna sestra Lisa storila samomor, saj ji je grozil zapor zaradi umora učitelja violine. Namigi, da je Riley v resnici posvojena, Lisa pa sploh ni mrtva, jima ne dajo miru. Ko Riley gleda posnetke Lisinega igranja na violino, čuti, da je to manjkajoči del njenega življenjskega mozaika, in če njena sestra res ni mrtva, jo mora poskušati najti. A Danny za Liso niti slišati ne želi, njen zločin in domnevni samomor sta njega in njegovo mladost preveč zaznamovala. Med krpanjem medsebojnega odnosa Riley in Danny znova spoznavata sebe, drug drugega in svojo družino. Rileyina vztrajnost pri odstiranju družinskih skrivnosti pa je pri tem tako nalezljiva, da jo lahko začutimo izza besed. Roman, ki bralca vrne k njegovim koreninam, k razmisleku o svojih bližnjih.

Če bi bil takrat z mano

Čas gimnazije. Prijateljstev, ljubezni, prepirov, zabav… Autumn in Finn sta prijatelja od otroštva, ker sta zelo povezani tudi njuni mami. A Finnov poljub Autumn tako vrže s tira, da se oddalji od njega, si poišče novo družbo in celo fanta. Najstništvo jo premetava med iskanjem same sebe v krogu novih prijateljev,  ki se prvič srečujejo s spolnostjo,  nenačrtovano nosečnostjo, ona pa se, skrita za svojimi brezštevilnimi tiarami in drugačnim slogom oblačenja, ne zmore prepustiti svojemu fantu. Zdi se ji, da je James njena resnična ljubezen, da bi mu morala dovoliti bližje, saj bosta skupaj do konca življenja, a misli ji neprestano uhajajo k Finnu, njegovemu sprejemanju in razumevanju nje same…  Že tako ranjeno Autumn žalosti še očetova nenehna odsotnost, mamine težave z depresijo in kasnejša ločitev staršev. Bo Autumn ponovno našla smisel življenja in ugotovila, kaj je tisto, kar si zares želeli?  Otožna zgodba o odnosih, ki krojijo življenje. Roman, ki nagovori mlade in odrasle bralce.

Leto biserov

V Pragi ob koncu devetdesetih let 20. stoletja živi Lucie, osrednja oseba romana. Je razgledana intelektualka, ženska na pragu štiridesetih, urednica kulturne redakcije uglednega časopisa, poročena z osnovnošolskim učiteljem Jakubom in mati 19-letne študentke Tereze. Kljub na videz urejenemu življenju jo na začetku romana spoznamo kot pacientko psihiatrične bolnišnice. Kaj je tisto, kar je Lucie potisnilo v brezno alkoholizma, samopoškodovanja, motenj hranjenja in postopne psihične razgradnje?

Za časopis, pri katerem dela, pripravi intervju z urednico lezbičnega glasila. Svet, ki ga ob tem raziskuje, nepričakovano zareže v njeno intimo. Plaz spoznanj o lastni preteklosti, mladostnih izkušnjah, hladnosti zakonskega življenja in notranji praznini jo povsem pretrese. Doživi noč, ki postane prelomnica njenega ljubezenskega življenja. Njena psihična stabilnost se začne krhati, znajde se v čustvenem vrtincu ljubezenskega razmerja z mlajšo žensko, med omamno novo čutnostjo, občutki krivde in pritiskom družbenih norm. Bori se med iskrenostjo do sebe in ohranjanjem videza zakonskega življenja. Po izgubi službe in zapletih v razmerju se psihično zlomi.

Osrednja tema romana je iskanje spolne identitete, umeščeno v družbeno okolje Prage ob koncu prejšnjega stoletja. Pisateljica skozi Luciejine novinarske raziskave razkriva svet ženske homoseksualnosti in njegove problematike. Ob tem pa se razpirajo še številni drugi motivi: odnos med materjo in hčerjo, življenje pod težo družbenih pričakovanj, odsotnost očeta, posebnosti izvorne družine, razlika med življenjem na podeželju in v mestu, alkoholizem, duševne stiske, partnerska razmerja, medgeneracijski odnosi …

Zgodbo pripovedujejo trije pripovedovalci: Lucie, njen mož Jakub in hči Tereza. Luciejina pripoved je zapisana v prvi osebi, v najtežjih trenutkih govori o sebi v tretji osebi. Roman je razdeljen na tri dele: prvi se dogaja v psihiatrični bolnišnici, drugi je Luciejina izpoved, tretji pa prikazuje njeno življenje po terapiji. Dogodki ne sledijo linearni kronologiji, temveč toku protagonistkine zavesti.

Pripovedni slog je dinamičen in raznolik – zunanje dogajanje se prepleta z globoko intimnim izpovedovanjem, bralca pritegnejo živi dialogi, telefonski pogovori, pisma, sanje, more in lucidni uvidi, tudi zanimive stranske osebe in njihove zgodbe. Ob literarno in jezikovno občutljivi in razgledani osrednji osebi deluje naravno omenjanje pisateljev ali literarnih del, medbesedilnost in sklicevanje na češko ljudsko slovstvo. Jezik protagonistke je zelo živ in zanimiv, primerjave večkrat poetične (npr. biti kot zagnojena trska v življenju drugega človeka), močna so simbolna sporočila (npr. preko rdeče, črne in rumene barve), pojavljajo se prizori, ki napovedujejo razvoj pripovedi (npr. nepričakovani padec Lucie na ledu na koncu drugega poglavja). Posamezni odlomki istega besedila se skorajda kot pesniški refren pojavljajo v različnih trenutkih zgodbe.

Leto biserov je umetniško dovršeno literarno delo, ki zna bralca prevzeti, ne glede na to, kako blizu mu je osrednja tema.

Zuzana Brabcová (1959-2015) je bila v svoji domovini sprva prepovedana, pozneje pa večkrat nagrajena in uveljavljena avtorica. V slovenščino je poleg romana Leto biserov preveden njen roman Stropi. Obe deli je prevedla Nives Vidrih.

Najboljše šele pride

Najboljše šele pride je romaneskni prvenec novinarke, prevajalke in urednice ter diplomirane kulturologinje Petre Julie Ujawe, ki je izšel v zbirki Razmerja.

Romantična zgodba, v katero je avtorica vpletla tudi obilico humorja, nam predstavi glavno junakinjo Kristino, ki ima na pragu svojih tridesetih let na videz popolno življenje: skrbno in čutečo družino, redno službo in, seveda, nadvse ljubečega zaročenca. Kristina je ustrežljiva, ubogljiva in »noro uvidevna«, kot ji reče starejša sestra Tilda. A tempirana bomba eksplodira tik pred poroko, ko se Kristina zave, da je z življenjem v tej zlati kletki pravzaprav izgubila samo sebe. Spoznanje, ki jo pretrese, sproži odločitev, da izpred oltarja pobegne v prelepem mustangu vinsko rdeče barve, z moškim, ki ga je spoznala nekaj tednov pred poroko. Z odmikom od tega, kar narekujejo družbena pričakovanja in norme, se za Kristino začne proces osvobajanja potlačenih čustev in neizrečenih besed ter iskanje neizpolnjenih želja in sanj. Zanjo nastopi novo življenje – vse prej kot lahko, a tokrat zares njeno.

Kristina je vse življenje počela tisto, kar so od nje pričakovali drugi. Vedno se je izmikala težavnim ljudem in potrebi, da bi se postavila zase – tudi takrat, ko je njen zaročenec poskušal nadzirati njeno življenje. Naložila si je kup pričakovanj, v prepričanju, da je to edina pot do sreče. Zgodba, ki jo vsekakor beremo kot lahkotno romantično komedijo, hkrati odstira pogled na zapleteno življenje, predvsem žensk, ki ga pogosto oblikujejo družbena pričakovanja. Avtorica nas z zgodbo opomni, da ni nikoli prepozno za pogum in drznost, da preprosto poiščemo tisto, kar nam resnično polni srce.

Tišina

 

Evangelij po Janezu pričuje, da je v začetku bila Beseda. Avtor pa pričevanje dopolni: “V začetku časa je bila Beseda, / obkrožena s tišino.” (str. 9)

Mistična krščanska teologija se na veliko mestih zbližuje z staroselskimi indijanskimi izročili, v katerih je jasno, da je “Razum zlorabil besedo” in Tišino, ter se “spravil na ljubezen”. In čeprav je matematika jezik, s katerim je stvarnik spisal vesoljstvo, kot je povedal Galileo, ta jezik ni popoln brez umetnosti. Šele z njo stvarstvo postane dovršeno. Brez umetnosti je življenje kot vera brez upanja.

“Na stičišču vseh treh prebiva resnica o obstoju.” (str. 35)

Zbirka je prepredena s citati iz starogrškega izročila, ter posuta z bibličnimi citati in navezavami, ki ritemsko spominjajo na španskega pesnika Fernanda Valverdeja.

“Jernej Grlj (1999) je Primorec. Maturiral je na Škofijski klasični gimnaziji, diplomiral na Fakulteti za matematiko in fiziko. Leta 2018 je prejel nagrado Župančičeva frulica in leta 2023 začel doktorski študij na USC v Los Angelesu. Poezijo je objavljal na raznih portalih in revijah, pred objavo pesmi v prvencu je bil cikel desetih pesmi Tišina prvotno objavljen na portalu KUD Logos.”

Z luknjami v prepihu

 

Avtorica je v intervjuju za Štajerski val o luknjah povedala, da »odpirajo prostor za sodoživljanje bralca ali bralke,« kjer bralci nastopimo kot veter, ter preko njih vstopamo in izstopamo in abstraktnega sveta, nekakšen Aličin tunel v Čudežno deželo. Tam nas pričaka zgoščena nepovezana igra, napolnjena z metaforami, kjer nas, v njihovi (pre)zgoščenosti in mestoma nerazumljivosti, “Jezik provocira / odločneje.”

Zbirka je razdeljena na tri dele: prvo poglavje Razpolavljanje mimoidočnosti, je najbolj osebnoizpovedno, v poglavju Pridotiki, se avtorica osredotoča na Drugega, ter nazadnje, poglavje Eho kože, predstavlja duhovni sklepni del potovanja, v katerem nas bo, “neke lucidne srede / … obiskal Slavoj Žižek.” in “… postavil vprašanje / zakaj biti srečen / če si lahko zanimiv.”

“Lara Božak je študentka Humanističnih študijev v Ljubljani. Ljubezen do poezije se je v njej zares rodila v drugem letniku gimnazije, ob prebiranju pesmi Charlesa Boudelaireja. S pisanjem se je začela resneje ukvarjati v času študija, 2025 pa je pri založbi Pivec izdala tudi svojo drugo pesniško zbirko Kap lje kap lje.”

Obračun

 

Fragmentiran, kolažiran, poetično izpovedni romaneskni prvenec slovenske pesnice, in odslej tudi romanopiske, Kaje Teržan, preko avtoričinih dialogov z ribo, ki ni zlata ribica, temveč Krap, popelje bralca na pot samospoznavanja. Tekom branja se prepustimo seciranju sebstva in ostri družbeni, razredni ter spolni kritiki, hkrati pa v prepletu zunanjega in notranjega sveta odkrivamo lastno vrednotenje le tega.

“včasih ne ločim najbolje med tem, kaj je zunaj in kaj znotraj./…/ še vedno iščem svoj dom. Bo tega kdaj konec?” (str. 69)

Kot ugotavlja Ana Geršak, roman (v treh delih: Močvirje, Hiša in Samohod) bralcu zastavlja vprašanje: Ali je sploh mogoče razgaliti lastno ranljivost, izvesti radikalen, brezkompromisen in dokončen obračun s samim seboj?

“Kaja Teržan, rojena leta 1986, je odraščala v Škofji Loki in Stockholmu na Švedskem. Študij umetnostne zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki ga je vpisala, je zamenjala za sodobno-plesne performativne prakse. Po rojstvu otroka je pričela z delom v vrtcu in na kmetiji. Leta 2015 je izšel njen pesniški prvenec Delta in bil nominiran za Veronikino nagrado.”

Dobrodošli

Namestite aplikacijo
×