skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Mladi odrasli (18–29 let)

Užitek v sencih

Zyranna Zateli je grška pisateljica, ki je v 80. in 90. letih 20. stoletja grški literarni svet presenetila s svojo svežo izvirnostjo in prepoznavnostjo: ubesedovala je skriti svet žensk, brisala meje med žanri, dela prepletala z ljudskim izročilom in nadnaravnim, iz fragmentarnih delcev besedil ustvarjala zelo obsežne romane, prepletala je mladostno hrepenenje po odkrivanju novega in tradicionalno grško življenje, rušila je linearno pojmovanje časa in prostora, ločnice med življenjem in smrtjo, med človekom in naravo. Realno življenje in fikcija sta pogosto spojena, pisanje je čarobna strast, odvisnost, ritual in igra, ki presega meje znanega. Pri kombiniranju vsega navedenega je bila tako svojska in posebna, da se je v takratnih literarnih krogih izoblikoval pojem »zatelijski svet«.

V knjigi Užitek v sencih je zbranih devet krajših besedil, ki razkrivajo začetke in zanimive utrinke iz nastajanja in dozorevanja tega zatelijskega sveta. Avtorica, včasih iz razdalje tretjeosebne pripovedovalke včasih v obliki prvoosebne izpovedi, govori o tistih čarobnih trenutkih in silah življenja, ki so jo usodno presunili in za vedno spremenili njen svet: pisateljska nuja in strast ubesedovanja, neusahljiva življenjska radovednost in spontana ljubezen. Tako v zgodbah razkriva trenutek, ko je prvič začutila, da nekaj mora zapisati, »prvo pravo vznemirjenje, ponorelost namigov, mrež, očitnih in neraziskanih […] zemljo in nebo mojega pisanja«, s humorjem išče skupne lastnosti vseh njenih moških, spoznamo jo kot najstnico, nenasitno novih svetov, ki sprva skrivaj iz manjšega, predvsem kmečkega rojstnega Sohosa beži v veliko mesto Solun, pozneje pa jo radovednost, uporništvo in strast zanesejo v Nemčijo, Pariz, Atene … V ozadju odzvanja sočasna Grčija, literati, s katerimi je prišla v stik, pa tudi njene posebne osebne razvade (npr. kajenje cigaret Santè in njihovi posebni pomeni) in navade (npr. ritualno vztrajanje pri pisanju na pisalni stroj ali roke kljub razmahu računalnikov). Njeno pisanje je sočno in živo, v njem utripa tako konkretno življenje kot bogata metaforika, humor in nepredvideni zapleti zlahka očarajo tudi sodobnega bralca.

Spremna beseda prevajalke Lare Unuk nudi širši in globlji pregled avtoričinega dela, izpostavi posebnosti ustvarjalnega sveta pisateljice in njenega dejanskega življenja, ki je daleč presegalo zunanje omejitve časa in prostora posameznika, še bolj posameznice.

V slovenščino je izmed del Zyranne Zateli v knjižni izdaji izšel še roman Ob volčjem svitu se vračajo (prevedla Klarisa Jovanovič).

Smrt v gostišču Narcisa

Zgodba romana Smrt v gostišču Narcisa (Death at Daffodil Inn) se odvija med tradicionalnim praznikom narcis. Morgan Taylor pomaga staršem pri organizaciji dogodka v družinskem gostišču Narcisa, ob tem pa ne more prenehati razmišljati o Willu, privlačnemu očetu samohranilcu.

Dogodek se nenadoma konča z nepričakovano smrtjo ene od gostij in tako sproščeno praznično vzdušje zamenjajo strah, govorice in sumničenja. Gostišče se znajde pod težo slabega slovesa, ki ogroža njegovo prihodnost.

Odločena, da bo zaščitila družinsko dediščino, začne Morgan preiskovati umor. Svojo preiskavo pa začne tudi Will, ki želi doseči pravico za gospo Eleanor, prijateljico njegove hčerke, ki se z njeno izgubo nikakor ne more sprijazniti.

Med razkrivanjem skrivnosti se Morgan in Will soočata z nepričakovanimi preobrati, lažmi in nevarnostmi, ob tem pa med njima vzniknejo tudi čustva, ki jih ne moreta več prezreti. Toda ali bo resnica prišla na dan, še preden morilec znova udari?

Druga knjiga serije ljubezenskih detektivk, postavljenih v Cimetov Dol, avtorice Necole Ryse, ki ustvarja pod psevdonimom R. L. Killmore, tudi tokrat prepleta napeto kriminalno zgodbo z romantično ljubezensko pripovedjo.

Hiperion

Monumentalno delo ameriškega pisatelja Dana Simmonsa, ki odpira globoka filozofska in eksistencialna vprašanja ter spodbuja k razmisleku o vzporednicah z našo stvarnostjo, sodi med moderne klasike znanstvene fantastike. Po skoraj treh desetletjih je roman dočakal tudi slovenski prevod, predvideni pa so še prevodi preostalih delov serije.

Simmons je zamisel za zgodbo razvijal že v sedemdesetih letih, ko je poučeval mladino. Iz pripovedi, nastalih v pripovedovalskem krožku, je najprej nastala zbirka kratkih zgodb, nato pa je leta 1989 izšel roman Hiperion, ki je že ob izidu prejel literarni nagradi Locus in Nebula. Naslov izhaja iz grške mitologije, kjer je Hiperion eden izmed Titanov ter poosebljenje svetlobe. Njegovo ime simbolično odseva osrednje motive romana o skrivnostnem planetu, na katerem kozmične sile presegajo običajne človeške zmožnosti.

V središču zgodbe je skupina sedmih romarjev, ki se odpravi na zadnje romanje k Sraku – skrivnostnemu bitju, povezanemu s Časovnimi grobnicami, kjer čas ne teče po običajnih zakonitostih. Vsako poglavje v drugačnem pripovednem slogu predstavi zgodbo enega izmed romarjev in postopoma razkriva njihove motive ter bogato zgodovino sveta Hiperiona.

Dogajanje se odvija na pragu galaktične vojne. Hegemonija, Tehnojedro – zveza umetnih inteligenc, ki je človeštvu omogočila vrsto prelomnih tehnoloških dosežkov – in Obstranci, ljudje, prilagojeni življenju v vesolju, predstavljajo tri različne poglede na prihodnost človeške civilizacije. V ozadju osebnih zgodb se tako odpirajo vprašanja o umetni inteligenci, veri, usodi, času in evoluciji človeka.

Hiperion je izjemen, saj združuje filozofijo, osebne zgodbe neobičajnih osebnosti, domišljijsko bogato zgrajen futuristični svet in številne literarne, zgodovinske ter mitološke reference, kar bralca spodbudi k razmisleku o veri in religiji, smislu trpljenja, svobodni volji, umetni inteligenci in prihodnosti človeštva. Simmons postopoma razkriva skrivnosti svojega vesolja, pri čemer vsako novo poglavje odpira vedno več vprašanj, na katera bo avtor odgovoril v nadaljnih delih serije, zato roman vse do zadnjih strani ohranja občutek skrivnostnosti in napetosti. Prav zaradi svoje pripovedne izvirnosti, intelektualne globine in brezčasnih tem Hiperion tudi desetletja po izidu ostaja eno najvplivnejših del sodobne znanstvenofantastične književnosti.

Brez izmikanja

Kingova priljubljena junakinja Holly Gibney, zasebna detektivka in lastnica agencije Srečni najditelj, v romanu Brez izmikanja nastopa že sedmič. Tokrat se poleg preiskovanja zločina znajde tudi v zanjo neobičajni vlogi in s tem stopi iz svoje cone udobja.

Zgodba se začne z anonimnim pismom, v katerem neznanec napove niz umorov. Trdi, da bo umoril trinajst nedolžnih ljudi in enega krivega, saj verjame, da lahko s tem popravi veliko krivico, ki je bila storjena. Policija opozorilo vzame resno in se takoj loti raziskave, kdo stoji za grožnjo in kako preprečiti napovedane zločine. Pri preiskavi sodeluje tudi Holly, ki združi moči s policistko iz detektivskega oddelka Izzy Jaynes.

Vzporedno spremljamo še zgodbo feministične aktivistke Kate McKay, ki zaradi svojih javnih nastopov in stališč postane tarča verskega skrajneža. Holly prevzame vlogo varovanja Kate, zato se znajde razpeta med dvema nevarnima primeroma. V romanu nastopata tudi Barbara in Jerome Robinson, ki ju bralci poznajo iz prejšnjih Kingovih kriminalnih romanov.

Brez izmikanja je kriminalni roman brez nadnaravnih elementov, v katerem Stephen King ostaja zvest svojemu prepoznavnemu pripovednemu slogu. Dogajanje gradi skozi več perspektiv, napetost pa stopnjuje počasi in premišljeno vse do zaključka. Poleg napete kriminalne zgodbe odpira tudi vprašanja pravičnosti, maščevanja, odvisnosti in družbene polarizacije.

Roman lahko beremo samostojno, vendar bodo bralci, ki že poznajo Holly Gibney in prejšnje primere, še bolje razumeli razvoj glavne junakinje in odnose med osrednjimi liki.

Lepoto zrl sem : zbrane pesmi 1

Pesmi Konstandinosa Kavafisa, enega najpomembnejših grških pesnikov 20. stoletja, popeljejo bralca med fragmentarne skice oseb iz drugih časov: zelo pogosto v dobo (pozne) antike, včasih pa tudi v pesnikovo aleksandrijsko sodobnost, ki je za nas prav tako oddaljena. Kavafisova poezija je pretežno pripovedna, pogosto se bere kot zgoščene slike situacij ali oseb v zgodovinskem kontekstu, pa naj gre za antiko, bizantinsko dobo ali avtorjevo sedanjost.

Prevladujejo trije tematski sklopi: zgodovina, erotika in filozofija, ki se pogosto prepletajo znotraj posamične pesmi. Beremo lahko pesmi o zgodovinskih osebnostih, v nekaj pesmih recimo srečamo cesarja Julija Odpadnika, ki je želel ponovno uvesti pogansko vero, ko je krščanstvo že zmagovalo, Nerona, ki ga bodo zdaj zdaj napadle Erinije (Koraki), Cezarja, ki se mu bliža Artemidor s svarilom (Marčeve ide), pa tudi pesmi o vsakdanjih ljudeh iz bizantinske dobe ali (pozne) antike. Nekatere pesmi črpajo motive iz grške mitologije, kakor pesem Ahilova konja, v kateri Zevs spozna svojo zmoto, ko je smrtnim ljudem podaril nesmrtna konja in ju tako pahnil v večno žalovanje. Minljivost prežema mnoge verze, pa naj gre za beg v uživaštvo ali objokovanje mladosti.

Kar nekaj pesmi govori o konfliktnem obdobju širjenja krščanstva v pozni antiki, recimo o kristjanu, ki objokuje smrt očeta in se opravičuje Jezusu, da žaluje za njim, svečenikom v poganskem Serapejonu (Svečenik v Serapejonu). Nekatere so bolj čutne in govorijo o lepoti mladeničev, prav tisti lepoti, ki jo izpostavlja naslov te pesniške zbirke Lepoto zrl sem. Včasih gre za lepoto iz oddaljenih časov, včasih pa iz pesnikove sodobnosti. Motiv bordelov, po katerih se je Kavafis gibal zaradi prikrivanja svoje homoseksualnosti v konservativni družbi, se pogosto veže z motivom uživanja življenja. Oboje najdemo v priloženi pesmi Iz šole slovečega filozofa, kjer mlad pogan išče svojo pot v življenju – filozofija mu ne diši, politika tudi ne, krščanstvo bi mu ogrozilo prihodke – tako raje uživa v »hišah razvrata«, kjer mu bo lepota služila še kakšno desetletje, nato pa se bo lahko zatekel nazaj v politiko in izpolnil družbena pričakovanja. Časi se spreminjajo, ljudje ostajajo isti. To ohranja Kavafisovo poezijo aktualno, pa naj črpa iz zgodovine, mitologije ali osebne izkušnje.

Ko Zemlja zdrsne za obzorje

V ne tako daljni prihodnosti, ko so Benetke potopljene, Ljubljana pa mesto, v katerem se ob večerih kaj dogaja, se del človeškega življenja seli v vesolje. Raziskovalci so že zavzeli vse planete in nanje začeli uvažati alge, glive in opraševalce. Majhne skupnosti, ki so se preslile v atmosfero, je treba nadzorovati, zato je vzpostavljena tudi mreža vesoljske policije, iz katere je na zemeljsko okrevanje poslana Julia Perun. Juliji na “starem” planetu naložijo nalogo, da poišče arheologa Franka Beddoe-a in ga pripelje v Planico, kjer stoji najboljši center za astronavtsko urjenje v Evropi.
S katerim namenom je morala Franka iztrgati iz puščave in ga pripeljati na urjenje? In ali je mogoče, da bo zemeljska misija znatno vplivala na njeno vesoljno kariero?
Nihče od dvojice ne ve, v kaj se spušča. Vesta pa, da v takšnih razmerah ni prostora
za romanco…ali pač?

Kvaliteten slovenski znanstvenofantastični roman, ki poleg razdelanih in celovitih likov v pisanje vplete tudi kopico tehničnega znanja, predanega na dostopen in jasen način.

Igor Harb (1977) je slovenski filmski kritik in prevajalec del znanstvene fantastike v
slovenščino (Peščeni planet, Fentabotovi dnevniki, V orbiti). Je eden izmed trojice
voditeljev priljubljenega podcasta O.B.O.D.. Ko Zemlja zdrsne za obzorje je njegov
romaneskni prvenec.

Črno-beli svet

Tomaža Miheliča širša javnost pozna kot vsestranskega medijskega ustvarjalca, novinarja, modnega agenta in nepozabno Marlenno iz skupine Sestre. A kdor je prebral njegov odmevni literarni prvenec 33, ve, da se pod bliščem estrade skriva pisec, ki je izjemno subtilen opazovalec človeških usod. Mihelič piše brez filtrov in olepšav – resnico, pa naj bo še tako kruta ali boleča, postavi pred bralca natanko takšno, kot je. Ne beži pred težkimi trenutki, ampak ostane ob njih. Vse to pa mu uspe ubesediti z izjemno toplino in brez kančka obsojanja.

Knjiga ni klasičen potopis, temveč globoko osebna, čustvena in družbenokritična izpoved o svetu, kjer so bivanjski pogoji neizprosno težki, a sta človeška toplina in preprosta življenjska radost neizmerni. Mihelič, ki je skupaj z lokalno skupnostjo in afriškim bratom Johnnyjem soustvaril navdihujoč humanitarni projekt Kimundo River Oasis, nam odpira vrata v naročje mame Afrike. Njegovo pisanje je iskreno, neposredno in polno spoštovanja do ljudi, ki jim z vsakim dejanjem vrača dostojanstvo. Pred nami se razpirajo usode tamkajšnjih domačinov, skozi katere avtor mojstrsko lušči univerzalne življenjske resnice in svoje uvide.

Črno-beli svet je pretresljivo, a hkrati izjemno svetlo branje, ki nas opominja, da različni svetovi, kulture in prepričanja ne smejo biti zidovi, ampak gradijo mostove. Je knjiga o brezpogojni, čisti ljubezni, ki presega geografske razdalje. Zaradi svoje globine in sporočilnosti je knjiga tudi izjemno dragocena sopotnica za učitelje in starše. Služi lahko kot odlična iztočnica za pogovore in projekte osnovnošolcev ter srednješolcev, saj skozi predstavitev drugačnega sveta odpira prostor za opolnomočenje naših otrok, krepitev empatije in sprejemanje raznolikosti.

Da gre za projekt z resnično veliko začetnico, dokazuje tudi avtorjeva odločitev, da celoten izkupiček od prodaje knjige nameni za šolanje, vodo in oskrbo lokalnih otrok. Knjiga vas bo predramila in navdihnila, da svet okoli sebe pogledate z drugačnimi očmi – toplo priporočam!

Asante sana Tomaž!

 

Nož v hrbet

Ko se osemindvajsetletnice Zoe, Stef in Jade odpravijo na letni dopust v divjino, imajo pred očmi čudovit pohod v naravi, oplemeniten s srečanji z živalmi in duhovnimi uvidi. Česar ne pričakujejo, je grd padec, zaradi katerega si Stef zvije gleženj. Jasno je, da poti več ne bo zmogla – toda kam naj se dekleta zatečejo v gozdu? Pred njimi se pojavi koča. Naj vstopijo in si povrnejo moči? Ali pa naj poslušajo voditeljico podcasta o ameriških serijskih morilcih, ki dobro ve, da v gozdu Bones Hollow preži nevarnost.

Dekleta vstopijo v kočo. Vendar pa se zdi, da njihova pričakovanja niso skladna. Je mogoče, da ima nekatera izmed njih informacije, ki jih ne deli? Se nevarnost skriva v koči? Ali pa je prava nevarnost prijateljstvo med neenakovrednimi členi?

Srhljivi roman, ki presega stroge meje žanra in si upa zastaviti vprašanje, koliko prijateljstvo sploh šteje, ko gre za preživetje.

Eliza Jabore (1991) je ameriška pisateljica, ki je večino svojega življenja preživela na poti. V zadnjih letih se je z družino ustalila v Iowi, kjer se je posvetila pisanju. Nož v hrbet je njen romaneskni prvenec.

Demon Copperhead

Roman Barbare Kingsolver je predrzna in zmagoslavna predelava Dickensovega Davida Copperfielda, umeščena v apalaško okrožje Lee. Avtorica z iskrivim, na momente komičnim, a globoko pretresljivim slogom prenese Dickensovo družbeno kritiko v sodobnost ter skozi oči mladega Demona izriše surovo fresko ameriškega socialnega dna.

Demonovo otroštvo zaznamuje neizprosna krutost in anomalije rejniškega sistema. Birokratsko zanemarjanje in izkoriščanje za delo ga zaznamujeta že zgodaj. Ko se skozi šport in risanje že zdi, da bo uspel, ga usodna poškodba kolena pahne v kremplje načrtno spodbujene opioidne krize. Pripoved se izjemno močno prepleta; od faktičnih zgodovinskih, družbenih in gospodarskih podatkov o sistemskem propadu regije, pa vse do globoke človekove ranljivosti, intimnega dojemanja lastnega telesa ter misli, in ranjenega pogleda na ljubezen.

Knjiga skozi vrsto presunljivih dogodkov v ospredje postavlja pomen vztrajnosti. Pokaže nam, da je za ponoven dvig včasih treba izkusiti dolgotrajno, načrtno medicinsko odvajanje od zasvojenosti. Preko stripov, ki postanejo njegov ventil za izražanje družbenih krivic, Demon počasi sestavlja svoje življenje v svojih podobah.

Barbara Kingsolver, rojena leta 1955 je ena najbolj cenjenih in vplivnih sodobnih ameriških pisateljic, pesnic ter aktivistk. Preden se je popolnoma posvetila književnosti, je diplomirala in magistrirala iz biologije ter ekologije, kar se močno pozna v njenem delu, saj se pogosto posveča temam družbene pravičnosti, okoljevarstva in človekovih pravic. Odrasla je v podeželskem Kentuckyju, danes pa živi na kmetiji v Virginiji  v osrčju regije Apalači, kamor je umestila roman Demon Copperhead. V svoji bogati karieri je napisala več kot deset uspešnih romanov (med najbolj znanimi je Poisonwood Bible), z uspešnico Demon Copperhead pa se je vpisala v zgodovino kot prva avtorica, ki je dvakrat prejela prestižno britansko Žensko nagrado za leposlovje, leta 2023 pa je za ta roman prejela še Pulitzerjevo nagrado za književnost.

Jezero izgubljenih deklet

Ko podcast o resničnih zločinih privabi pozornost nazaj k izginotju štirih študentk leta 1998, se Lindsey Fadley, sestra izginule Jessice, poda na osebno raziskavo lastne družinske zgodovine. Presenečena ugotovi, da je njena poslušna in na videz popolna sestra na univerzi živela skrivno življenje, ki je bilo dobro skrito vsem, še posebej njunim staršem.

Iz lokalnega jezera se začnejo dvigati trupla deklet, ki so se gibala v istih krogih kot Jessica. Lindsey nestrpno čaka na truplo svoje sestre, ki ga reševalci nikakor ne najdejo. Je mogoče, da je Jessica izginila še dlje, kot ostale? Ali pa so skrivnosti bližje, kot se zdi? Je policija svoje delo opravljala površno, ali pa so bili dokazi namerno pospravljeni v predal? Je mogoče, da so najhujše stvari storjene v imenu ljubezni? In ali je mogoče čemu tako izprijenemu sploh reči ljubezen?

Roman, ki poleg napetega branja ponuja tudi poglobljen psihološki vpogled v družinske in družbene dinamike in nevarnosti, ki prežijo na mlado žensko v na videz idiličnem okolju.

Katherine Greene je pisateljski psevdonim avtoric A. Meredith Walters in Claire C. Riley. Obe sta že oblikovali lastni literarni opus srhljivih zgodb in poročil o resničnih zločinih. Jezero izginulih deklet je njuna tretja izdana skupna knjiga.