skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Dojenčki in malčki (0–3 leta)

Bodi drevo!

Slovenska pokrajina nas razvaja s čudovitimi gozdovi in zagotovo se strinjate, da so prav ti ena najimenitnejših stvaritev narave. Pisateljica za otroke Maria Gianferrari je skupaj z ilustratorko Felicito Sala ustvarila nagrajeno poetično slikanico za otroke in odrasle, ki nam za zgled postavlja prav drevesa. Njihova energija nas navdihuje, da se trudimo postati bolj sočutni, ljubeznivi, skrbni, boljši ljudje. Drevesa so tako kot mi družbena bitja. Med njimi poteka izmenjava informacij, delijo si hrano in zavetje, saj so le skupaj močnejša in lažje previharijo viharje.

V dodatku na koncu slikanice so napotki, kako lahko bralci pomagajo pri reševanju dreves, npr. s ponovno uporabo izdelkov, sajenjem domačih sort ali čistilnimi akcijami. Pisateljica prijazno spodbuja k sodelovanju v lokalni skupnosti, kot je denimo obisk v domu upokojencev, pomoč v zavetišču ali prostovoljstvo. Posebej radovedni pa si lahko ogledajo tudi natančen prikaz zgradbe drevesa in raziščejo številne vire, domače in tuje spletne strani, ki jih je avtorica navedla za nadaljnje branje.

Slikanica vsebuje le malo besed, a so te skupaj z ilustracijami toliko bolj dragocene. V nas budijo zavest, da je na svetu dovolj za vse, če bi le znali živeti v skladu s tem, kar nas uči narava …

Pasji park

Pasji park, Helsinki, leta 2016. Na klop k Olenki prisede Darja. Skupaj opazujeta družino z dvema otrokoma in psom, kako se brezskrbno sprehajajo po parku. To sta njuna otroka, ki ju zdaj vzgajajo tuji ljudje. Temačna preteklost Olenko potegne v vrtinec spominov, žalovanja in spletk. Avtorica nas popelje desetletje nazaj, v politično razburkan čas, ko je cvetela industrija nadomestnega materinstva in darovanja jajčnih celic. Dekleta iz revnejših družin na Vzhodu Evrope so nujno potrebovala vir zaslužka, da bi preživljala sebe in svoje družine. Posebne agencije so takšna dekleta vzele pod svoje okrilje in jih zastopala pri bogatih družinah, ki so si želele otroka. Stranke so imele mnoge zahteve pri “naložbi”. Dekleta so morala biti lepa, zdrava in inteligentna, zato so njihove življenjepise pogosto nekoliko priredili. Olenka, ki je po propadlem poskusu manekenske kariere uspešno darovala jajčne celice, kmalu napreduje v koordinatorko pri eni od agencij. Ko spozna nesramno bogata zakonca Kravets, jima za darovalko predlaga Darjo Sokolov.

Sofi Oksanen prepričljivo prikaže razkol med vzhodno in zahodno družbo ter razmere, v kakršnih so se znašle mnoge ukrajinske družine na začetku drugega tisočletja. Njihova življenja so zaznamovali zatekanje k prodaji kompota, delo v rudnikih ter pregoni. Za pravo ceno ali zaradi groženj so bili pripravljeni sodelovati v političnih spletkah in izdajati informacije. Roman s prvinami političnega trilerja ves čas kliče po pozornosti bralca ter mu hkrati niza mnoge preobrate v fabuli. Čeprav Pasji park obravnava različne teme od revščine in družinskih odnosov pa vse do ljubezni, materinstva, zlorabe žensk in smrti, pri tem ne ostane na površini. Zareže globoko in, kot je značilno za vrhunske literarne poslastice, bistvo skriva v neizrečenem.

Pasji park avtorice in dramatičarke finsko-estonskih korenin je v izvirniku izšel leta 2019. V slovenski jezik so prevedeni še njeni romani Očiščenje, Ko golobice izginejo in Stalinove krave. Za svoja dela je avtorica prejela mnoge literarne nagrade, med drugim tudi nagrado Nordijskega sveta za književnost.

Začne se z nama

»Začne se z nama« je nadaljevanje izjemno priljubljene knjige »Konča se z nama« avtorice Colleen Hoover, ki raziskuje življenje protagonistke Lili po težki odločitvi, da zapusti svojega nasilnega partnerja Ryla. Medtem ko je prva knjiga prikazovala Lilijin boj za končanje nasilnega cikla, nadaljevanje ponuja zgodbo o njenem in Atlasovem življenju. Zgodba spremlja njuno soočanje z izzivi in ljubeznijo, ki jo drug drugemu izkazujeta, ob tem pa poudarja sporočilo, da si lahko po temni preteklosti ustvarimo svetlo prihodnost. Avtorica mojstrsko oriše, kako realne so te situacije, v katerih preteklost ni preprosto pozabljena.

Lili Bloom, ki se končno uspešno loči in se poskuša z Rylom dogovoriti o skupnem starševstvu, nepričakovano sreča svojo prvo ljubezen, toplega in zanesljivega Atlasa Corrigana. Knjiga predstavlja razvoj ljubezenskega odnosa med Lili in Atlasom, ki sta se v preteklosti že poznala. Zdaj ko imata oba možnost za novo življenje, se skozi zgodbo zares povežeta in začneta graditi skupno prihodnost. Pripoved se tako osredotoča na njuno globoko ljubezen in odločenost, da drug drugega podpirata ter premagata težave, ki so pred njima. Tokrat ima priložnost, da ljubezen doživi brez bolečin preteklosti, a ju vseeno preganjajo stare rane in zapleteni odnosi, ki se jim ne moreta izogniti. Avtorica skozi lik Ryla prepričljivo prikaže njegove manipulativne lastnosti in ga ves čas ohranja v vlogi osebe, ki kljub razhodu vpliva na Lili. Avtorica na ta način poudari dejstvo, da se osebe, ki zlorabljajo svoje bližnje, redko spremenijo, in prikaže nujnost prekinitve toksičnih ciklov. Pomemben del zgodbe so tudi stranski liki, kot sta Theo in Josh, ki prinesejo lahkotnost in dodatno globino pripovedi. Njuni osebnosti se ti preprosto vtisnejo v srce in bogatijo zgodbo, saj predstavljajo podporno mrežo in prinašajo nove perspektive.

Začne se z nama je navdihujoča zgodba, ki raziskuje moč ljubezni, ponovnega zaupanja in odločnosti, da ne ponovimo preteklih napak. Knjiga, ki daje upanje in spodbudi, da si upamo začeti znova – z več ljubezni in manj strahu.

Resnica o Verity

Knjiga Resnica o Verity pripoveduje zgodbo o Lowen Ashleigh, pisateljici, ki se znajde v finančni stiski. Ko prejme ponudbo, da dokonča uspešno kriminalno knjižno serijo slavne pisateljice Verity Crawford, ki se zaradi posledic prometne nesreče ne more več posvetiti pisanju, se zdi, da je dobila življenjsko priložnost. Verityjin mož Jeremy jo povabi v svoj dom, kjer naj bi pregledala zapiske in osnutke, da bi lahko nadaljevala serijo. Vendar pa Lowen v neredu Verityjine pisarne naleti na neobjavljeno avtobiografijo, ki razkrije grozljive skrivnosti, za katere Verity nikoli ni nameravala, da bi prišle na plano. Med intimnimi spomini zakona pa se vrstijo šokantna priznanja, med katerimi je tudi Verityjin opis dneva, ko je umrla njena hči. Lowen se odloči rokopis obdržati zase, saj ve, da bi njegova vsebina uničila Jeremyja, ki že tako žaluje. Ko pa se med Lowen in Jeremyjem začnejo razvijati čustva, se Lowen zave, da bi razkritje teh šokantnih skrivnosti lahko vplivalo na Jeremyjevo zvestobo do Verity. Ob razkritju resnice tako tvega vse – ljubezen, zaupanje in nedolžnost družine Crawford.

Knjiga Resnica o Verity je tako edinstvena in popolnoma pretresljiva. Vsekakor ni običajna romanca Colleen Hoover, zato se bralcu, ki pozna dela avtorice, ob branju poraja vprašanje, kako se je avtorica sploh domislila te mračne in zapletene zgodbe. V zgodbi se prav tako prepleta ljubezenska zgodba, vendar je predvsem srhljiv triler.

Je izredno berljiva knjiga, ki jo je skoraj nemogoče odložiti, dokler je ne preberete do konca. A hkrati gre za knjigo, ki je res grozljiva in moreča.

Pokvarjenke

Cristiana je že v otroštvu privlačilo ličenje, blizu so mu bila ženska oblačila. Njegov oče je sramotno obnašanje svojega potomca reševal z nasiljem in popivanjem, mati je postala odvisna od tablet in pasivno prenašala vse partnerjeve udarce. Zaradi nesprejemanja s strani staršev se je Cristian kot mladostnik, sprva naskrivaj, transformiral v Camilo, ki je polna samozavesti plesala v lokalih in spoznavala svet prostitucije. Mlado Camilo medse sprejme skupina travestik (izbira termina je utemeljena v uvodnem pripisu k romanu) iz Sarmiento parka v Córdobi. Gre za skupnost transspolnih žensk pod vodstvom tete Encarne. Travestike skupaj bivajo v rožnati hiši, druga drugi so kljub sporom zaveznice, saj dobro razumejo, kako težko pa tudi veličastno je življenje travestik. Ko Encarna najde zapuščenega otroka, ni na preizkušnji le njihova zmožnost opravljanja materinske vloge. Družba bo ob razkritju njihove skrivnosti pokazala svoj pravi obraz.

Camila Sosa Villada je argentinska pisateljica in igralka ter tudi sama transspolna ženska. Bralci ne spoznamo le avtofikcijske zgodbe avtorice, temveč predvsem kruto, a tudi užitkov polno življenje subkulture, o kateri imamo običajno ostro mnenje in malo znanja. Pokvarjenke so brutalno iskren portret argentinske skupnosti transspolnih prostitutk. Travestike pritegnejo poglede vseh, kjerkoli se pojavijo. Pri množici izzovejo gnus, zgražanje, zanimanje, pohoto. Kljub vpadljivemu videzu njihovo bistvo ostane okolici skrito. Zaradi družbenih predsodkov ter vsesplošnega zavračanja transspolnih oseb in spolnih delavk svoje psihične in fizične rane pokažejo le svojim sestram. Hrepenijo po ljubezni, le da je zanje zaradi njihovega izgleda in dela ta velikokrat nedosegljiva. Sosa Villada poleg realističnih, mestoma celo naturalističnih prvin, ostane zvesta kulturi Južne Amerike. Travestike prihajajo z družbenega dna, njihova življenja so polna nasilja in revščine, a je zanje vsak dan njihovega obstoja praznik. Delujejo kot družbeni filter za sproščanje nasilja in jeze. Magične podobe, kot je transformacija ene od travestik v ptico, povzdigujejo lepoto nežnih zasanjanih melanholičnih duš. Pokvarjenke so, kar nakazuje že naslov, provokativen roman, ki ruši stereotipe in kliče po spoštovanju vseh oseb ne glede na spol ali delo, ki ga opravljajo.

Sreča je lahko kosmata

Kako prisrčno je predstavljena zbirka pesmi, verzov, povedi in ilustracij izpod peresa Mitje Kauklerja. Nadvse navdihujoča in optimistična. Kar nekaj stavkov sem si morala med prebiranjem izpisati, tako zelo so se me dotaknili. Vsaka pesem je na svoji strani, kot dodana vrednost pa knjigo krasijo črno-bele ilustracije. Knjiga je izšla v samozaložbi in je v celoti avtorsko delo Mitje Kauklerja. Na prvi strani se najprej srečamo s posvetilom, ki nam da vedeti, da je ljubezen do otroka brezmejna. Sledijo strani pesmi, verzov in povedi, ki nas spodbujajo k premišljevaju, nas učijo, nam postavljajo ogledalo in vprašanja življenjskega pomena. Čisto vse v tem umetniškem delu ima svojo sporočilnost. Knjiga je primerna za vse generacije in je kot avtor sam pravi »za vse ljubitelje pisane in risane besede«. Zadnjo stran v knjigi krasi napis »Imejte se radi« in pove več kot tisoč besed. Torej, držimo se tega in svet bo lepši.

 

Polly

Interspolne osebe so rojene s telesnimi lastnostmi, ki jih ne moremo pripisati izključno enemu binarnemu spolu. Z izrazom interspolnost opisujemo širok nabor naravnih razlik v genitalijah, spolnih žlezah, hormonih, kromosomih ali reproduktivnih organih. Osebe imajo lahko različne kromosomske kombinacije, kombinacije zunanjih in/ali notranjih spolnih organov in/ali spolnih žlez, številni pa niti ne vedo, da so interspolne osebe in se tega prično zavedati komaj v puberteti ali celo kasneje v življenju.

Polly se je rodil_a z nejasno izraženim spolovilom, ki je nekaj med »lulčkom in lulico«, kar v spolno binarnem svetu povzroči zmedo, saj se medicinsko osebje ne more enoglasno opredeliti glede otrokovega spola. A ker je nekaj treba izbrati, se zdravnik nazadnje odloči, da bo Polly fant. In ker v resnici ni (samo) fant, bo potrebno opraviti operacijo ali dve ali tri, pričeti »zdravljenje« in hormonske terapije, saj je Polly vendarle treba določiti.

Vseeno pa Polly ne izgleda kot fant, a tudi ne kot punca. Sicer ljubeča in razumevajoča starša sta zaskrbljena, negotova, ni se enostavno spopasti z otrokovo interspolnostjo. Desetletje je odraščajoč_a Polly vsakih nekaj mesecev v bolnišnici, kjer naposled doživi še zadnjo, najpomembnejšo operacijo, s katero medicina dokončno določi, da je Polly fant. Starša si oddahneta, Polly pa ne zares. Dejstvu, da je fant, se nekako ne more privaditi. Skozi odraščanje in ob doživljanju prve ljubezni začuti sebe ter se zave, da ni ne punca in ne fant in da je hkrati punca in fant. Ob razodetju, da je Polly nekaj drugega, starša svojega otroka brezpogojno sprejmeta, zanj_o pa je to šele začetek umeščanja v svet in sodelovanja z okolico. Zaradi svoje interspolnosti doživlja mnoge zavrnitve na razgovorih za službo, negotovosti v odnosih z ljudmi, niha med željo po osamitvi in druženju. Skozi kontemplacijo in razmišljanje o lastni identiteti gre Polly čez proces samopospoznavanja, ki doživi poetično filozofski vrhunec ob dialogu z brezdomcem.

Risoroman daje glas interspolnim osebam in s tem ozavešča ter odpira prostor za razpravo o interspolnosti. Je univerzalna pripoved o iskanju identitete, sprejemanju same_ga sebe in boju za sprejetost v družbi.

Prevajalka Katja Šaponjić v opombi na začetku pojasni, da je bilo prevajanje zaradi tematike zahtevno, saj je spolno občutljiva raba jezika zlasti tam, kjer jezikovne rešitve še niso kodificirane, zahteven izziv. Vedno bolj se sicer že uveljavlja uporaba podčrtaja, ki (za razliko od vezaja, ki sestavine »veže«), med povezane elemente vnaša pomen razprtosti, odprtosti za »drugo«.

Nagrade:

Evtanazija ali Stražar, kdaj bo noč?

Pisatelj se je lotil težke teme. Zapisovanje dogajanja ohranja njegov pogled od zunaj, distanco, a posebej utrinki iz otroških let dajejo čutiti hrepenenje po pripadnosti nekomu, ki bi bil z njim nežen, ki bi ga imel rad. Kje najti moč, sidro, če mu že v rani mladosti ni bilo dano pognati korenin!? Ni bil deležen družinske povezanosti, ni bil ljubljen, vse naokrog njega surovost in nasilje. Gre za vpogled v notranjost lika, ki se mnogo prekmalu zave, da je že od rojstva zapisan smrti. Neobčutljivost sveta ga peha v izkušnjo krute osamljenosti, še toliko bolj v bolezni. Odtujenost in obup ga kot plaz dušita z brezizhodnostjo, tok bližine smrti ga neizbežno vleče v temo. Hude fizične in psihične bolečine narekujejo preizpraševanje smiselnosti. Poudarjajo ves čas prisotno stisko bivanja in bolečino izgubljanja. To narekuje stil pisanja v kratkih prebliskih in značilni, tudi ponavljajoči se, simboliki. Vpogled v notranjost lika slika samoreflektivno preigravanje palete možnosti, kako ohraniti dostojanstvo znotraj splošnih družbenih norm, etike in morale. Izpod krhke lupine naučenih obrambnih navad vpijeta samota in strah pred neizbežnim. Ostaja le: “Kako in kdaj oditi?” Osebna pripoved razkriva žalostno preteklost in daje vpogled v krute skrivnosti sedanjosti.

Kraljeva hči

Mladinski roman, ki ga berejo tudi odrasli, pripoveduje o starozaveznem kralju Salomonu, ki je iz svoje razkošne palače občasno odjezdil raziskovat oddaljene kotičke svojega kraljestva. Kot vsi kralji tistega časa, je imel v svoji palači veliko žena plemenite krvi, a na svojih potovanjih, je rad obiskoval preproste žene in dekleta. Ni ga zanimalo, kako živijo, tudi za skrivaj, z občutkom sramu in v solzah rojene otroke, se ni brigal. Nekatere zgodbe o njem pravijo, da je bil nepredstavljivo bogat in moder mož, druge omenjajo, da je izkoriščal svoje ljudstvo vse do bridkega konca in verjetno je v vsaki zgodbi kakšno zrno resnice. V romanu nagrajene nizozemske avtorice beremo o njegovi najbolj znani zgodbi: o odločitvi, ko ima pred sabo dojenčka in dve ženski, ki obe trdita, da sta njegovi materi. In je jasno, da je otrokova mati lahko le ena. A katera? To je zgodba o Lidiji, materi, ki ji ukradejo sina, je zgodba o njeni hčerki Zisel, nenavadni nemi deklici kraljevskih oči, a s prirojeno hibo, ki se neustrašno poda za bratcem, da bi ga ukradla nazaj in je slikovit prikaz življenja ljudi v starem Izraelu in Judeji. Avtorica je bila za roman Kraljeva hči leta 2021 nominirana za nagrado Woutertje Pieterse Prijs.

Mladenka pri oknu, večerna svetloba, modra obleka

Roman prepleta dogajanje v Nemčiji iz prve polovice 20. stoletja in sedanjost. Hannah ob obisku babice Evelyn opazi nenavadno pismo in nejevoljna starka ji dovoli, da ga prebere. V njem je Evelyn navedena kot edina dedinja premoženja trgovca z umetninami Itziga Goldmanna. Nacisti so mu po vzponu Hitlerja na oblast zaplenili dela mnogih znanih slikarjev. Seznam vseh del, ki jih je imel v lasti je izginil, ostal je le opis nekaterih slik, ki ga je zapisala Evelynina mama Senta. Hannah se loti iskanja izgubljenih umetnin in ob tem spoznava kruto družinsko preteklost. Burne nemške družbene razmere usodno posežejo v življenja Sente in Evelyn. V izogib klišejskosti avtorica razkriva pristne značaje vseh štirih protagonistk. Materinska vloga zanje ni samoumevna, na videz hladen značaj pa ne pomeni nezmožnosti ljubezni. Temačnejšo vsebino prekinjajo lahkotnejše prigode mlade Hannah. Življenje jo potegne v vrtinec toksičnih odnosov, ljubosumja in zamolčanih skrivnosti. Novinarka in pisateljica Alena Schröder je v ganljivem romanu delno popisala tudi lastno družinsko zgodbo. V Nemčiji je roman več mesecev zasedal prvo mesto na Spieglovi lestvici najbolje prodajanih knjig.